Grkinja, ki v Ljubljani meri na Luno, da bi zadela zvezde #video

"Ljubljana mi je všeč, res je lepo mesto, kar mi veliko pomeni ob moji prvi izkušnji s tujino. Klub je dober, igra v ligi prvakinj. Potrebovala sem korak naprej," zgovorna nesojena arhitektka Labrina Tskalou razlaga argumente za prihod v Slovenijo.

Labrina se predstavi v grščini:

Njena najljubša številka je 22, a jo je, kot pojasnjuje, iz spoštovanja prepustila izkušeni Sanji Gregorc. Foto: FotoArt Sredi najstniških let sama v Atenah

Doma je z jugozahoda Grčije, iz okolice mesta Arta. A že s 16 leti je odšla od hiše in se podala v Atene k tamkajšnjemu klubu Ionas. Preprosto ji ni bilo. Sredi najstniških let se je, sama v šestmilijonskem megalopolisu, ob športnih obveznostih močno posvečala tudi izobraževalnim.

V zadnjem letniku študija si je močno želela na fakulteto za arhitekturo. Ljubiteljici risanja in ustvarjanja je uspelo zbrati dovolj točk, a si je zadnji hip premislila.

Pomagala bi k večji samozavesti

Usmerila se je na fakulteto za šport, kjer jo čaka (le) še diploma. V prihodnosti pa se želi ukvarjati s športno psihologijo."Vem, kako pomembna je psihološka priprava in kako je, ko se ti po glavi podijo misli, da nisi dovolj dober, da bi nekaj dosegel.

Pomagati želim takim športnikom. Težko se je osredotočiti, ker je v karieri veliko motečih dejavnikov. Če na primer zamenjaš ekipo, pridejo novo okolje, novi trener, novi soigralci. Velikokrat kaj ne gre po pričakovanjih. Težko si je zgraditi samozavest. Pri tem želim vskočiti jaz, čeprav mora športnik glavnino dela opraviti sam," pravi Labrina, ki izhaja iz povsem športne družine.

Mama in oče sta se ukvarjala z atletiko in košarko. Oba sta trenerja in športna pedagoga.

• Nigerijska Bolgarka, ki je v Sloveniji (spet) našla svoj šport in ljubezen #video

• V Krimu je bila v najslajših trenutkih in ko je bil ta na smrtni postelji

Padle nekdanje evropske prvakinje

Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Krim je v letošnji sezoni že osvojil superpokal. Igra ali bo igral pa še v ligi prvakinj, regionalni ligi, državnem prvenstvu in pokalu.

Prejšnji konec tedna so krimovke nastopile na prvem turnirju regionalne lige v Podgorici, kjer so tesno izgubile z evropskim velikanom Vardarjem (27:30) in še tesneje (23:22) premagale pomlajeno zasedbo nekdanjih evropskih prvakinj, ekipo Budućnosti.

"Zelo sem vesel, da smo brez Jelene Despotović, Tamare Mavsar in Lize Omoregie ter z rdečim kartonom, ki ga je prejela Nina Zulić, prišli do te zmage. Odigrali smo dobro v obrambi, borili smo se vseh 60 minut in to nas je danes krasilo. Na koncu smo zasluženo prišli do zmage," je ob robu turnirja dejal trener Uroš Bregar.

Afriški geni

Nekdaj se je tudi Labrina ukvarjala z atletiko. Morda je to atribut njenih afriških genov, saj babica, po kateri je dobila ime, prihaja iz Demokratične republike Kongo, od koder je Labrinina mama odšla, ko je imela tri leta: "Kateri so afriški elementi v moji igri? Na primer skok, tek. Rada imam hitro igro, tako v prehodih iz obrambe v napad kot na postavljeno obrambo. Všeč mi je igra z veliko menjavami mest in spremembami gibanja. Zato mi letošnja Krimova igra ustreza."

Slovenija je njena prva izkušnja s tujino. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida
Kot je ustvarjalna s svinčnikom v roki, tako je tudi na igrišču, saj je njen domicilni položaj organizatorka igre. Gre za odgovorno mesto, ki močno vpliva na igro vse ekipe, zato je dobra komunikacija ključnega pomena. Pri tem večjih težav ni: angleščina pomaga veliko, Labrina pa tudi že pozna osnovne slovenske izraze, kot so levo, desno, krilo, obramba. Preostalo pokrije govorica telesa.

Labrina na "delovnem mestu" v Krimovem videu:

Sonce, kje si?

Bližnja prihodnost bo njeno znanje slovenščine predvidoma obogatila, saj se namerava udeležiti tečaja, ko se urnik gostovanj nekoliko ustali.

Tetovaža, ki govori, da se je po težavah treba vrniti še močnejši. Ljubljana ji je zelo všeč, pravi, da se vseskozi kaj dogaja, veliko je turistov in življenja. Le septembrske temperature ji nikakor niso pogodu.

"V Ljubljani imate dobro kulinariko, a v Grčiji je toliko stvari, ki jih tukaj ni. Glasba? Grške nisem poslušala prav veliko. Sem dekle za pop in r'n'b. A ko si stran od doma in te muči domotožje … Zdaj v resnici več poslušam domačo glasbo. Najbolj pa pogrešam sonce. Tukaj imate devet stopinj in dež, v Grčiji pa je 38 stopinj Celzija! Hočem sonce in morje," se zasmeji.

Ljubiteljica simbolike

Veliko da na simboliko in sporočilnost. Ima kar nekaj tatujev. Tisti, ki poteka med njenim vratom in ramo, sporoča, da je treba neuspeh spreobrniti v vrnitev, kar je povezano z eno od njenih operacij.

Labrinin življenjski moto pa je: Meri proti Luni. Če zgrešiš, boš pristal med zvezdami. Da, Labrina je v letošnji sezoni prvikrat med zvezdami lige prvakinj. Morda pa poleti tudi proti Luni oziroma še kakšnemu boljšemu, slovitejšemu, bogatejšemu klubu.