Direktor Krima Dujić: Pripravljeni iti do vrha

Krim Mercator je po lanskem preboju v polfinale rokometne lige prvakinj zadržal ogrodje ekipe. Za dekleta, ki so odšla ali se upokojila, pa poiskal – tako se zdi – vsaj enakovredne zamenjave. Direktor Goran Dujić poudarja usmeritev k mladim selekcijam in podružničnemu klubu RK Ljubljana. V isti sapi pa podčrtuje, kako bi bila z več vidikov pomembna organizacija zaključnega turnirja lige prvakinj, za katero Ljubljana resno kandidira.

Redno se v Krimovih napovedih pred sezono pojavlja besedna zveza korak za korakom, po drugi strani pa pravite, da bi bili zadovoljni s polfinalom, ki ste ga dosegli že lani. Kaj so vaši dejanski cilji v ligi prvakinj (LP)? Zaključni turnir lige prvakinj je klubski cilj, biti med štirimi v Evropi. Če prideš do tja, je vse odprto. Menim pa, da smo pripravljeni iti do vrha. To je moje mišljenje. Igrali smo s favoriti Ferencvarošem, Györom, vrhunskima ekipama. A Krim ima spet svojo prepoznavno igro in verjamem, da gre lahko do konca.

Uradne potrditve, da bo zaključni turnir LP, sploh še ni, Ljubljana pa je prišla v ožji izbor dveh kandidatk za njegovo organizacijo. Na obisku smo imeli uradne osebe Evropske rokometne zveze (EHF), in sicer v času EuroBasketa, katerega organizatorji so jih povabili, kar je zelo pomembno. Videli so mesto, organizacijo prometa, dvorano, organizacijo tekme. Vem, da so navdušeni, kar so povedali sami. Kdaj bo padla odločitev o zaključnem turnirju? Prva je že prejšnji konec tedna v Črni gori, ko sta odpadli dve madžarski agenciji. Evropa je pokazala veliko zanimanje, da bi bil final four v Ljubljani. Koliko je to realno ... Ljubljana ima najboljšo dvorano, najboljši zemljepisni položaj, Budimpešta pa edina lahko zagotovi polno dvorano. Kapaciteta tam je 8.500, pri nas pa 12.500. Ampak moja ideja je bila, da če bi bili udeleženci na primer Györ, Krim, Vardar, Budućnost, bi imeli polno dvorano. Šalim se. Mislim, da bi bila Ljubljana najresnejši kandidat za organizacijo zaključnega turnirja. Reference ima tudi zaradi evropskega prvenstva v rokometu, ki je za tisti čas (leta 2004, op. a.) dobilo največ plusov glede organizacije. Gledanost, varnost, priljubljenost ... Prednost Madžarske je, da je rokomet poleg vaterpola tam državni projekt. Nogomet, košarko in preostale športe so dali na stran. Pri nas še vedno razmišljamo o vseh športih. Glede na rezultate Krima v njegovi 30-letni zgodovini mislim, da si je ženski rokomet zaslužil korak naprej. V dogovoru z Mestno občino Ljubljana (MOL) in Rokometno zvezo Slovenije (RZS) smo pripravljeni narediti za ženski rokomet to, kar je Köln naredil za moškega. EHF bi v Ljubljano prenesel vse izkušnje iz Kölna. Te pa so vrhunske. Vse mesto živi v ritmu rokometa. Pokrovitelji se imajo prek mesta priložnost uveljaviti. Rad bi poudaril: kanidat za organizacijo final foura ni Krim, ampak mesto Ljubljana v sodelovanju z RZS in EHF, ki bo v primeru organizacije tega dogodka v Ljubljani odprl podjetje, tako kot ga je v Kölnu. Če Krim tam ne bo nastopil, bomo mi samo "spremstvo" oziroma pomoč. Preostalo bo prevzelo mesto.

Koliko stane organizacija dogodka takšnih razsežnosti? To je težko reči. Gre za stopnico manj od zaključnega turnirja, ki ga liga prvakov prireja v Kölnu. Tisto je moški rokomet. Osnova vsega sta glavna in ogrevalna dvorana. Za pet ali šest dni je treba priskrbeti hotele, enega za ekipo, drugega za EHF, tretjega za medije. Glede na izkušnje iz Kölna mesta dejavno sodelujejo, na primer z brezplačnim prevozom navijačev. Organizirajo se koncerti in podobne reči. Sto tisoč evrov? Najbrž bi turnir stal malo več, a ne veliko.

Bi bila ljubljanska organizacija zaključnega turnirja največja zmaga Krima v sezoni? To bi bila zmaga Slovenije in rokometa nasploh. Zaključni turnir v Ljubljani bi veliko prinesel posebej otrokom. Bral sem, da se je veliko otrok na novo vpisalo v košarkarske krožke. Verjamemo, da bi imel zaključni turnir podoben učinek za rokomet. Kdo bo prvak, ni pomembno.

Od zaključnega turnirja k regionalni ligi, v kateri letos Krim znova sodeluje. Po petih tekmah ste na vrhu lestvice brez izgubljene točke. Je to tekmovanje dobra odločitev? To je še vedno vprašanje. Z regionalno ligo smo dobili, da nam ni treba hoditi na gostovanja k slovenskim klubom, čeprav je žalostno, da moram to reči. Dobili smo tekme z Vardarjem, Budućnostjo, Metalurgom ... Prihodnjo sezono pride v ligo še Hypo, še ena ekipa iz Srbije. Gotovo tekmovanje predstavlja določen strošek, ampak dekleta imajo ves čas občutek, da igrajo proti tuji ekipi, kar samo po sebi prinaša nekaj več. S Podravko, Lokomotivo in drugimi smo se dogovorili, da na vsako tekmo pride tudi ena od mlajših selekcij. Ko smo gostili Podravko, so Koprivničanke pripeljale s sabo deklice letnik 2000. Otroci potrebujejo čim več mednarodnih tekem in navajanja, da morda ne razumejo jezika tekmeca in tako naprej. Za zdaj igramo dobro, trenutno je v regionalni ligi premor. Zagovarjam idejo, da bi imeli severni in južni del lige. S prihodom Hypa in še ene srbske ekipe bi to lahko naredili v prihodnji sezoni.

Kakšen proračun bo imel Krim v letošnji sezoni? Okrog 1,7 milijona evrov. To je številka, ki se okvirno vrti že leta in leta s kakšnim desetodstotnim odstopanjem v eno ali drugo smer. Ali je to dovolj, je stvar razprave. Klubi, ki so bili v zadnjih letih na vrhu lige prvakinj, imajo na voljo veliko več sredstev. Recimo dvakrat toliko. Mi pa takšnega zneska ne moremo zbrati. Tega dejstva se zavedamo in se niti ne želimo iti igre na takšni ravni. Zato vlagamo ogromno energije v rokometno šolo.