Sreda, 4. 10. 2017, 10.00
2 meseca, 1 teden
Tekaška akademija ''Trail Running''
V vsakem tekaču se pretakajo geni "terenca". Kako začeti?
Večina cestnih tekačev je tudi "trail" tekačev, ki tečejo po naravnih poteh. Vsakemu, ki teče po parku ali gozdu oziroma umetni masi, se po krvi pretakajo geni terenskega tekača.
Barbara Trunkelj in Uroš Kožar sta nas navdušila nad tekom po naravi.
Začetek jeseni je za številne tekače odskočna deska za glavne jesenske tekaške prireditve, še več tekačev pa se v tem obdobju že začne pripravljati na poletno tekaško sezono. Jesen je res popoln tekaški letni čas. Narava ima zdaj poseben vonj in končno se lahko brez strahu, da bi pregoreli, odpravimo tudi na daljše teke in v turistično bolj znane kraje, ki niso več tako oblegani.
Preden se po dolgem času spet prvič odpravimo preizkušat svoje tekaške sposobnosti, preverimo tekaška oblačila in tekaško obutev. Najbolje, da izberemo takšno, ki nam med tekom vrača energijo, torej Salomon Sense Escape, ki je opremljena z VIBE-tehnologijo in primerna za vse terene, mehka ter še vedno dovolj čvrsta.
Vabljeni na Salomonovo šolo "trail" teka in videoanalize teka:
Salomon v sodelovanju z Intersportom in tekaškima trenerjema, kineziologoma in svetovalcema za zdrav način življenja Luko Hrenom ter Urošem Kožarjem iz kineziološkega vadbenega centra KinVital, letošnjo jesen omogoča, da izboljšate svojo tehniko teka v naravi. Na tekaški akademiji Trail Running bo na voljo videoanaliza vašega teka.
Tekaške akademije Trail Running in videoanalize so brezplačne in namenjene tako začetnikom kot izkušenim tekačem.
Prav tako boste lahko preizkusili novo tekaško obutev Salomon Sense Escape, ki vas bo navdušila s svojo mehkobo, stabilnostjo, nizko težo in vsestranskostjo.
Tekaška druženja in videoanalize potekajo:
- petek, 29. 9., v Intersportu BTC Ljubljana
- nedelja, 1. 10., v Intersportu Maribor
- nedelja, 8. 10., v Intersportu Celje
- nedelja, 15. 10., v Parku Tivoli (ni videoanalize)
Glavne lastnosti tekaške obutve Salomon Sense Escape:
- Tehnologija blaženja VIBE v podplatu uravnava in blaži vibracije med tekom ter tako zmanjša možnost poškodb in lajša utrujenost.
- Moški model številka 42,5 ima samo 270 gramov.
- Ima globlji profil, guma Contagtip zunanjega podplata zagotavlja oprijem tudi na mokrem.
- Padec peta-prsti znaša deset milimetrov.
- Tehnologija Sense FIT zagotavlja čvrstejši oprijem stopala.
- Salomon Sense Escape ima klasične vezalke.
- Spredaj so zaščitene s kapico iz tršega gumijastega materiala, ki prste in nohte varuje pred udarci.
Še niste podlegli čarom teka v naravi? Preizkusite se.
Skoraj vsi tekači cesto uporabljamo samo za to, da sploh pridemo do svoje tekaške poti.
S tekaškim trenerjem, kineziologom in ambasadorjem znamk Salomon in Suunto Urošem Kožarjem iz kineziološkega vadbenega centra KinVital smo preverili, kaj mora vedeti tekač, preden resno zagrize v zahtevnejše terene.
Tek v naravi ima številne čare, ki prevzamejo vsakogar, ki asfalt zamenja za razgibane terene po gozdu. Gibanje v naravi nas sprosti. Popoln mir, ki ga nudi gozd, nas obogati z novimi izkušnjami. Tudi če uporabljamo tekaško uro, je dobro za trenutek pozabiti nanjo. Svoj čas lahko preverimo samo na koncu.
Urošev nasvet: Tisti, ki se šele spoznavate s tekom po naravnih podlagah, morate začeti postopoma, da boste lahko napredovali iz tedna v teden in iz meseca v mesec.
Popolni tekaški začetniki upoštevajte svoje telesne sposobnosti – telesno težo, sestavo, moč, gibljivost in svojo športno preteklost. Vsak je bil enkrat začetnik in je težko čez noč postati tekač, ki ga spremljamo na svojem profilu na Facebooku.
Tehnika teka v naravi
Ko tečemo po relativni ravnini, naj bo naša drža čim bolj sproščena. Občasno moramo kaj preskočiti, zato poskušajmo tudi z gibanjem rok loviti ravnotežje. Pri teku po naravi se roke ne premikajo samo naprej in nazaj, kot je to pri atletski tehniki teka oziroma po asfaltu, ampak so aktivne – z njimi krilimo, jih vrtimo in tako lovimo ravnotežje.
Pogled naj ne bo usmerjen samo v noge, ampak glejmo malce naprej, in sicer približno od 15 do 20 metrov daleč. S tem že predvidevamo, kako bomo naredili naslednje tri ali pet korakov. Tako naši možgani že izoblikujejo korak, ki bo sledil. Če je teren zelo zahteven, pogled usmerimo bližje.
Urošev nasvet: O pravilni tehniki teka v naravi je težko govoriti, ker je ni. Korak se namreč ves čas spreminja, saj ga je treba sproti prilagajati terenu.
Seveda je dobro, da smo čim bolj osredotočeni, kar pride z izkušnjami. Več bomo tekli po neravnem terenu, lažje se bo telo prilagodilo na premagovanje raznih ovir na poti, spretnejši bomo.
Ko bomo to osvojili, bomo veliko lažje opazovali okolico.
Na začetku bomo misli veliko bolj osredotočali na teren, potem pride na vrsto tudi okolica.
Kako postati strokovnjak za tek v naravi?
Ne potrebujemo posebnih trenažnih metod, preprosto postopoma povečujemo frekvenco tekov na teden ali dolžino oziroma čas teka. Nikakor ne priporočamo obojega hkrati, ampak se odločimo za eno dimenzijo.
Urošev nasvet: Začnemo s tekom trikrat na teden po 30 minut in počasi preidemo na trikrat na teden po 45 minut.
Po enem mesecu lahko tečemo že trikrat na teden po 60 minut.
Nato lahko počasi povečamo tudi frekvenco, ni pa še treba uvajati intervalnih treningov, ker nas že teren prisili, da včasih tečemo hitreje, včasih počasneje. Tako že kar naravno opravimo intervalni trening.
Največji strah tekačev: tek navzgor
Tekači, ki začenjajo teči po naravi, se najbolj bojijo prav klancev. Veliko lažje nam bo, če med tekom v klanec čim bolj izkoriščamo neskončno elastično energijo, ki je shranjena v tetivah.
Po sprednjem delu stopala: Poskušajmo teči aktivno po sprednjem delu stopala s čim krajšimi koraki ter hkrati zraven vključimo gibanje rok. Bolj ko delajo roke naprej-nazaj, več energije dobimo za premagovanje klanca.
Hoja: Nič ni narobe, če v klanec hodimo, saj smo tako lahko celo hitrejši, kot če tečemo, če nismo še dovolj pripravljeni. Prav tako bomo prišli na vrh in posneli osupljivo fotografijo, kot jih vidimo pri svojih vzornikih na družbenih omrežjih.
Roke na kolena: Prilagoditi moramo tudi hojo v hrib, in sicer tako, da za vloženo energijo dobimo čim več gibanja. Pomagamo si tako, da se z rokami naslonimo na kolena, da se z rokami aktivno potiskamo navzdol.
Pogled naprej: Obzorja si ne zapiramo s pogledom v noge, ampak poskušamo gledati naprej, kam gremo. S tem avtomatično odpremo prsni koš.
Tek navzdol: počasneje
Previdno: Pri teku navzdol moramo biti še malce previdnejši, ker se hitrost poveča. Manj izkušeni naj upočasnijo tempo.
Kratki koraki: Bolj drobimo korake in izkoriščamo teren – skačemo s skale na skalo, za kakšen zavoj izkoristimo krivino, na korenini lahko malce upočasnimo korak.
Narava narekuje: Bolj izkušeni se lahko nagnejo malce naprej in tečejo z daljšimi koraki. Dobro je, da terenu dovolite, da narekuje tempo. Če je teren lep, gremo hitreje, na zahtevnejših stezah pa upočasnimo.
Stopanje na celo stopalo: Pomembno je, da pri teku po hribu stopamo na celo stopalo, tako se s podlago stika največ čepkov tekaškega čevlja in imamo manj možnosti za zdrs. Pri stopanju na prste ali pete je površina manjša in hitreje pride do napake.
Klasično ogrevanje ni obvezno
Kako se bomo ogreli pred tekom, je odvisno od tega, kako zahteven tek je pred nami. Lahko samo malce hitreje hodimo.
Urošev nasvet: Pred nezahtevnim tekom sta dovolj počasen tek in nekaj minut hoje, po petih minutah lahko dodamo nekaj razteznih vaj in se že s tem dobro ogrejemo.
Pri napornejšem teku je treba ogrevanju nameniti več pozornosti.
Na koncu samo malce znižamo tempo – kakšen kilometer ali dva tečemo počasneje. Če se na koncu zahtevnega teka tudi raztezamo, poskušajmo raztege zadržati malce dlje časa.
