SiolNET. Sportal Rekreacija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V čem je čar in trik Slovenske planinske poti?

2

termometer

Kako prepoznamo Slovensko planinsko pot, zakaj ima ta kontrolno točko tudi na Debelem rtiču z nadmorsko višino zgolj 17 metrov in zakaj v gorah tako radi zbiramo žige?

Slovenska planinska pot, ki je prva vezna planinska pot na svetu, je lani praznovala častitljivih 60 let. Gre za eno najbolj znanih in priljubljenih poti v Sloveniji, po kateri se vsako leto sprehodijo številni ljubitelji gora, po njenem zgledu pa so podobne poti začeli urejati tudi v drugih alpskih regijah.

Kako veste, ali ste na pravi poti?

Slovenska planinska pot (SPP), ki se je pred osamosvojitvijo Slovenije imenovala Slovenska planinska transverzala, je nastala na pobudo Ivana Šumljaka (1899-1984). Speljana je od Maribora, čez Pohorje, prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in Krasa vse do Ankarana ob Jadranskem morju. Označena je s Knafelčevo markacijo, prepoznate jo po značilnem rdečem krogu in beli piki ter številki 1.

Zakaj je Slovenska planinska pot sploh nastala?

Vse skupaj se je začelo z markiranjem Pohorja, pri katerem je sodeloval tudi Šumljak. A idejnemu očetu SPP-ja to ni zadostovalo. Ko je, tako je zapisal v svojih spominih, nekoč počival na Črnem vrhu, ves zadovoljen z opravljenim delom, se mu je porodila ideja.

"Kaj če bi pot s številko 1 še podaljšal? Čez Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce, Kras pa vse do morja, prek Notranjske in Dolenjske nazaj na Štajersko, konkretno v Maribor. Tako bi popotnik spoznal ves lepi planinski svet."

Svojo zamisel je 28. junija 1951 sporočil Planinski zvezi Slovenije in tako se je začelo. Do 1. avgusta 1963 je bilo označenih vseh 80 točk, zanje skrbijo posamezna planinska društva, ki so povezala slovenske gore, ki so se skozi leta tudi spreminjale, a številka v osnovi ostaja enaka.

Najnižja na 16 metrih, najvišja na Triglavu

Zanimivo je, da je najnižja kontrolna točka v Ankaranu oziroma na Debelem rtiču (16 metrov nadmorske višine), natanko tam, kjer danes domuje Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije, najvišja pa na slovenskem očaku Triglavu. Debeli rtič s svojo "višino" še najbolj bode v oči. Zakaj torej v planinsko pot spada tudi tako nizka kontrolna točka? "Točnega odgovora ne vem, je bila pa prvotna ideja, da se naredi krožna pot s štartom v Mariboru, nadaljevanjem poti čez Pohorje, Kamniško-Savinjske in Julijske Alpe, prek Karavank do morja in od tam nazaj do Maribora, ki pa ni bila do konca uresničena," je povedal Klemen Petek, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije.

Dnevnik s Slovenske planinske poti je dokazni material

Najprej je bil to Vodnik po Slovenski planinski transverzali, pozneje se je preimenoval v Dnevnik Slovenske planinske poti, ki je razdeljen na dva dela.

V prvem delu je prostor za 75 žigov s Slovenske planinske poti od Maribora do Ankarana, v drugem pa je prostor še za nadaljnjih 36 žigov Razširjene Slovenske planinske poti.

Dnevnik na leto uspe izpolniti približno 200 planincem, ki na kontrolnih točkah v svojo knjižico vestno pritiskajo žige SPP – prepoznate jih po ovalni obliki –, s katerimi dokažejo svojo planinsko prizadevnost. Knjižico nato posredujejo Planinski zvezi Slovenije ali jo tja prinesejo kar osebno. Strokovni sodelavci na PZS jim dnevnik potrdijo, v zameno pa izročijo spominsko značko.

"Ljudem to veliko pomeni," pravi Petek. "V nekaterih primerih jim značke podelijo na občnih zborih planinskega društva, drugje je to bolj neformalno."

Zlorab ni

Da bi planinci dnevnik zlorabljali – saj veste, ko prijatelja zaprosiš, da žig pritisne še v tvojo knjižico –, se ne boji. "Bolj kot žig so planincem pomembni spomini," poudarja Petek.

Poleg tega mora ob žigu in datumu svoj podpis prispevati tudi oskrbnik koče, pohodnik pa se mora vpisati tudi v vpisno knjigo. Običajni žig koče v tej "igri" ne velja, medtem ko na vrhovih velja žig vrha. Pot lahko začnemo in končamo kjerkoli, pri tem pa nismo časovno omejeni.

Modernizacija planinskega dnevnika?

Na PZS razmišljajo tudi o modernizaciji dnevnika, s čimer bi ga lahko približali tudi mlajšim generacijam. Te bi svojo prisotnost na kontrolni točki lahko dokazovale s priljubljenimi "selfieji", ki jih že sicer ponosno objavljajo po socialnih omrežjih. "Namesto žiga bi lahko upoštevali fotografijo v dnevniku, planinci pa bi imeli tako na enem mestu zbrane vse fotografije z vrhov. To bi bilo sicer zelo zanimivo za mlajše generacije, za starejše pa bi še vedno moral obstajati klasični dnevnik v papirnati obliki," razmišlja Petek. "A še nismo tako daleč," pravi.

Skoraj deset tisoč pohodnikov je že opravilo planinski izziv

Slovensko planinsko pot je do zdaj prehodilo že več kot 9500 planincev, podeljenih pa je bilo prav toliko značk. Planinci Slovensko planinsko pot opravljajo več let, nekateri po etapah, drugi po posameznih točkah, tretji tudi po večkrat, obstajajo pa tudi primeri, ko ekstremni športniki celotno pot prehodijo tudi v precej krajšem času.

Rekord transverzale je sedem dni, 14 ur in 44 minut

Tako je denimo gorski tekač in turni smučar Marjan Zupančič iz tekaškega kluba Papež, za razdaljo od Maribora do Ankarana in vseh 80 postojank potreboval rekordnih sedem dni 14 ur in 44 minut, s čimer je postavil mejnik gorskih ultra tekov in za 24 ur in minuto podrl le leto dni star rekord Klemna Trilerja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin