Sobota, 30. 8. 2025, 4.00
10 ur, 46 minut
Sladka slovenska transverzala, šesti dan
Ko radar odpre "okno", v megli pa čaka legenda

Zjutraj: izredne nevihte. Budilka ob 6. uri, zunaj lije. Prelagam štart iz Doma pod Storžičem in čakam. Na radarski sliki ujamem ozko modro "okno" – tvegam. Po pol ure me že premoči do kože. Veter reže, prsti so ledeni. In potem … presenečenje, ki mi obrne dan na glavo.
Legenda iz megle
Na koči na Kriški gori me pričaka Marjan Zupančič – gorski tekač, rekorder Slovenske planinske poti (dobrih šest dni za celotno traso!). Prinese energijo, nasmeh in tisto tiho samozavest, ki jo začutiš samo pri ljudeh z goro v pljučih. Skupaj odrineva proti Dobrči. Tri ure hoje, grmi okoli, a naju dež čudežno obide. Hvala, Marjan – tvoj korak je bil danes moj metronom. 🙏
Begunjščica: prizor iz grozljivke
Po slovesu me čaka strm vzpon na Veliki vrh Begunjščice. Megla tako gosta, da vidim komaj dva metra pred sabo, veter podira ravnotežje, grmenje je vse bližje. Počutim se majhnega. Vsak trenutek čakam blisk. Odločim se za "na šprint": uro in pol leti srce, po občutku okoli 187 utripov na minuto, dokler ne pridem do Roblekovega doma – varnega otoka s toplimi ljudmi.
Roblekov dom: zavetje dobrih ljudi
Na Robleku me sprejmejo kot svojega: brezplačno prenočišče, večerja in hrana. Ta gesta mi pomeni ogromno. Hvala, ekipa! V takih dneh se vidi, da hribe res držijo skupaj ljudje.
Telo proti vremenu
Dan je bil brutalen: ogromno porabljene energije, kolena spet bolijo, v mokrem vremenu se vračajo tudi žulji. A motivacija ostaja: jutri grem naprej – ne glede na oblake. Sreča me čaka pri Eriki. 💙
- razdalja: 30,9 kilometra,
- vzpon: 2.910 metrov,
- spust: 2.390 metrov,
- najvišja točka: 2.030 metrov,
- najnižja točka: 540 metrov
- povprečna hitrost: 3,1 kilometra na uro.
Hvala vsem, ki navijate in pošiljate dobre misli. Včasih te nosi oprema, včasih taktika – danes sta me nesli ljudskost in legenda, ki se je pojavila iz megle. 🔥