Treniraj kot Tadej Pogačar
Sreda, 22. 7. 2020, 11.05
4 leta, 4 mesece
Vzpon na Mangart in Vršič (111 km)
Slovenska klasika v slogu Tadeja Pogačarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
2
Za marljive kolesarje je trasa slovenska klasika v sklopu Treniraj kot Tadej Pogačar nekaj posebnega. Tisti, ki ste dobro pripravljeni, vztrajni in tudi malce trmasti, imate pred seboj pravi izziv. Da prekolesarite 111 kilometrov in pri tem premagate več kot tri tisoč metrov vzpona, potrebujete vse te tri lastnosti.
Podrobna predstavitev slovenske klasike
Opis trase
Dolžina: 111 kilometrov
Višinski metri: 3000 metrov
Začnemo v Planici pred Nordijskim centrom, kjer nas najprej čaka spust do Kranjske Gore, nato pa nas že čaka vzpon proti Vršiču. Devet kilometrov vzpona s 25 legendarnimi serpentinami do vrha nas ne bo pustilo ravnodušnih.
A ker to ni edini vzpon na poti, ga moramo prevoziti zelo previdno in varčevati z močmi. Sledi spust proti Trenti, kjer nas na poti čakajo zelo lepi razgledi po dolini Soče. Do Bovca je pot ves čas navzdol, zato je tu čas, da se okrepčamo in da dobimo nazaj nekaj moči. Pri Bovcu zavijemo desno, kjer se pot že začenja vzpenjati proti Logu pod Mangartom.
Cesta se pri začetku vzpona na Mangartsko sedlo dodobra postavi pokonci.
Tu pa se strmina postavi bolj pokonci in uradno se začne vzpon do najvišje ležečega kraja v Sloveniji, kamor še vodi asfaltirana cesta – Mangartsko sedlo. Vzpon je zelo težak in dolg kar 18 kilometrov, s posebej napornim delom, ko iz ceste proti Predelu zavijemo proti Mangartskem sedlu. Na nekaterih delih je strmina tudi več kot 15-odstotna. Zato pa smo med vožnjo nagrajeni s čudovitimi razgledi. Na vrhu se po isti cesti spustimo nazaj do križišča, kjer zavijemo proti Predelu in na italijansko stran. Spust je zelo zahteven, saj je cesta ozka, zato moramo biti zelo previdni!
Mangartsko sedlo je najvišja asfaltirana cesta v Sloveniji.
Ko smo na prelazu Predel, so za nami že najtežji kilometri, saj sta oba najtežja vzpona za nami. Sledi dolg in lep spust proti Trbižu, malo pred mestom pa sledimo tablam za Kranjsko Goro, kjer nas kmalu oznake vodijo tudi na kolesarsko cesto. Sledi še zadnji del poti, ki po vseh zahtevnih kilometrih in težkih nogah tudi ni več lahka. Pot proti Ratečam se ves čas postoma vzpenja, za konec pa nas čaka še zadnji manjši klanec do Planice, kjer se vrnemo na izhodišče.
Točke, na katere smo pozorni:
1. Vzpon Vršič – zelo zahteven, a ne še zadnji.
2. Spust proti Trenti – serpentine.
3. Vzpon proti Mangartskemu sedlu – le za najboljše.
4. Spust z Mangartskega sedla – previdno – ozka cesta in težke noge.
2