POŠKODBA RAME: Raztrganje kit rotatorne manšete

Najpogostejši simptomi

Poškodba oziroma strganje kit se lahko kaže v nezmožnosti uporabe roke. Pojavi se bolečina v rami, ki izžareva v zgornjo tretjino nadlahtnice, v predel narastišča deltoidne mišice in je izrazitejša ponoči. Pri obremenitvah rame se bolečina stopnjuje. Bolnik včasih roke ne more dvigniti niti predse, težko se oblači.

Pregled in postavitev diagnoze

Pri pregledu specialist ortoped oceni funkcijo rame, vzorce gibanja in primanjkljaj moči posameznih mišic. Na podlagi pogovora in kliničnega pregleda lahko že postavi delovno diagnozo. S pomočjo MR preiskave in RTG slikanja pa potrdi natrganje ali pretrganje kit rotatorne manšete, določi natančen obseg odmika poškodovanih kit ter atrofijo in mišično degeneracijo mišic. Temu sledi načrtovanje pacientovega zdravljenja, ki je bodisi operativno bodisi konservativno.

Najnovejša metoda: biološko prišitje kite

Edino zdravljenje, ki zagotavlja ponovno vzpostavitev intaktnosti okvarjenih kit, je operativna terapija z zašitjem raztrganih kit. Sodobni način operativnega zdravljenja je artroskopsko minimalno invazivno zašitje raztrganih kit, pri katerem se z endoskopsko kamero skozi nekaj drobnih, manj kot centimeter velikih kirurških rezov poškodovana kita prišije nazaj na njeno narastišče na nadlahtnici.

Pri novi metodi biološkega prišitja kite se ne uporabljajo umetni vsadki, prek katerih so šivi pritrjeni v kost. Namesto teh se uporabi posebej za to operacijo izdelan instrument, s katerim se šiv napelje neposredno skozi kost in se nato z njim raztrgana kita pritisne h kosti. Prednosti takšnega prišitja so številne, najbolj pa velja poudariti odsotnost potrebe po umetnih vsadkih, ki se sicer nahajajo v kosti neposredno pod površino, ob katero je pritrjena kita, ter motijo njeno prekrvitev in zaraščanje.

Kaj pa, če zašitje kite ni možno?

Ali je takšno zdravljenje možno pri konkretnem bolniku, pa je odvisno od številnih dejavnikov. Od, denimo, obsega okvare kit, kroničnosti tega stanja in prisotnosti morebitnih degenerativnih sprememb hrustanca. Na odločitev o obliki zdravljenja vplivajo tudi starost bolnika, njegovo splošno zdravstveno stanje, trenutna funkcija rame, stopnja bolečin in bolnikova pričakovanja. Če za koga operacija zaradi katerega od naštetih razlogov ni primerna oblika zdravljenja, lahko funkcijo rame izboljšamo s konservativnim zdravljenjem v obliki fizikalne terapije, ki vključuje ustrezna protibolečinska obsevanja in terapevtske vaje. Takšno zdravljenje je lahko ob motiviranosti in dobrem sodelovanju bolnika zelo uspešno.