Sobota, 17. 10. 2015, 12.09
8 let, 7 mesecev
Nikoli ne bo pozabil zadnjih ovinkov in huronskega navijanja ob zmagi
Primož Kobe je vrhunec svoje maratonske kariere dosegel z uvrstitvijo in nastopom na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012, svojo maratonsko pot pa je začel prav v Ljubljani, ko je leta 2005 pretekel svoj prvi maraton. "Takrat sem bil še povsem neizkušen. Tekel sem v dolgih pajkicah in dolgi majici, da sem skoraj zgorel," se danes spominja 34-letni Novomeščan.
Celotna skupina jo je čakala, ko je zavila za grmovje
V Ljubljani je pretekel tri maratone in en polmaraton. "Najbolj se spominjam maratonskega nastopa iz leta 2007. Pogoji so bili zelo težki, saj je deževalo, hkrati pa je bilo le kakšnih osem stopinj Celzija. Tekaške copate smo imeli povsem premočene. Tekel sem v skupini z našo maratonsko rekorderko Heleno Javornik, ki jo je vlekel Roman Kejžar. Jaz sem vedel, da jo spremlja, čeprav se takrat še nisva poznala (pozneje je postal njegov trener, op. p.). Pri Ruskemu carju je Helena brez opozorila zavila na stranišče za grmovje, Roman, ki je tekel pred njo, pa tega ni opazil, zato sem se mu jaz zadrl. Šele potem se je ustavil in celotna skupina jo je počakala, potem pa so tekli naprej," je povedal anekdoto, ki se mu je najbolj zasidrala v spomin.
Polmaratonska zmaga z rekordom tudi nekaj posebnega
Na 15. ljubljanskem maratonu leta 2010 je nastopil na polmaratonski razdalji in zmagal z osebnim rekordom 1;04:55, kar je tudi rekord polmaratonske proge v prestolnici.
"Ta tek je zame tudi posebna zgodba. Spominjam se predvsem po veliki vodilni skupini kenijskih tekačev, ki je tekla res hitro. Določene kilometre smo pretekli tudi v tempu pod 3 min/km. Ves čas mi je bilo zelo težko držati skupino in sem se bojeval sam s sabo. Kenijskih tekačev je bilo okoli 15 in ko si tekel za njimi, je kar smrdelo po njihovem znoju. Na koncu sva jih s Tonetom Kosmačem (pred dnevi je izpolnil normo za olimpijske igre, op. p.) prehitela in v cilj polmaratona pritekla, preden so oni končali prvi maratonski krog. Mislim, da se to ni zgodilo nikoli prej, ne potem. Predvsem pa ne bom pozabil zadnjih ovinkov in gledalcev, ki so huronsko navijali, ko sem bil pri zadnjih atomih moči," je še povedal Kobe, ki je žal že zadnje tri sezone poškodovan, a še ni vrgel puške v koruzo. Prav te dni končuje terapije in verjame, da bo letošnjo zimo lahko že normalno treniral in se že prihodnje leto podal v lov za olimpijsko normo.