Jure Košir: gibanje je kot dobra naložba v banki

"Mami sem še danes hvaležen za odločnost"

Jure Košir, danes eden najboljših slovenskih alpskih smučarjev, je odraščal na Gorenjskem. V času njegove mladosti so imeli tamkajšnji nadobudni športniki omejeno izbiro zimskih športnih aktivnosti: smučarske skoke, hokej in alpsko smučanje. Jure se je hitro navdušil nad skoki. Navdušen nad idejo letenja je kot otrok užival v gradnji skakalnic in želel postati smučarski skakalec. Temu je zaradi strahu pred poškodbami nasprotovala njegova mama. "Mami sem še danes hvaležen za odločnost. Zaradi svoje zgradbe telesa ne bi bil dober skakalec, saj sem pretežek," danes ob spominih na otroštvo pove Košir.

Pot ga je zanesla v smučanje. K vijuganju po belih strminah je veliko pripomogla naklonjenost tej športni disciplini v družini, saj sta bila oče in stric navdušena smučarja. Že pri rosnih petih letih je rad obul smučarske čevlje, smučišče pa je bilo blizu – ob hiši je bila vlečnica. Nato se je začel kaliti v smučarskem klubu v Kranjski Gori, kjer se je od svojega prvega trenerja veliko naučil: "Za razvoj smučarja je zelo pomembno, kaj se nauči kot otrok. To znanje ostane za vse življenje in vpliva na kariero."

Štirikratni olimpijec in zmagovalec Kitzbühela

Danes Jureta poznamo kot enega najboljših slovenskih alpskih smučarjev, ki je leta 1993 v Madonni di Campiglio dosegel prvo slovensko zmago na moških tekmah za svetovni pokal. Sam kot uspeh kariere izpostavlja bronasto odličje na olimpijskih igrah v Lillehammerju leta 1994 in zmago v kultnem Kitzbühelu leta 1999.

Da je Jure Košir je v Kitzbühelu zapisan med legende alpskega smučanja, dokazuje tudi posebna kabina z njegovim imenom, s katero se lahko peljete še danes, če se na vrh znamenitega hriba odpravite s kabinsko žičnico. Takšne stvari Juretu pomenijo več kot prejeti pokali in medalje. "Kolajna na olimpijadi so seveda sanje vsakega športnika. Kitzbühel pa je za smučarje tekmovalna meka, tako kot za tenisače Wimbledon. Tam vladajo drugačne razmere in pritiski. Tudi organizatorji ne pozabijo na bivše zmagovalce in nas zelo častijo. To je za športnika po zaključku kariere res lep občutek."

Veliko mu pomeni tudi slalomska zmaga v Kranjski Gori leta 1999, saj predstavlja trenutek zmagoslavja na slovenskih tleh, pred domačimi navijači. "Tisti hrib poznam do potankosti. Ko prideš v cilj in zmagaš, začutiš odziv gledalcev. Ko slišiš navijanje in veselje navijačev, občutiš noro energijo."

OKS-ZŠZ je s Tomažem Razingarjem in Juretom Koširjem na Nočni 10ki pripravil Olimpijski izziv.

Olimpijske igre opazoval in dojemal z velikim navdušenjem

Kot član slovenske reprezentance je kar štirikrat nastopil na olimpijskih igrah. »Ko sem se udeležil prvih zimskih olimpijskih iger, sem bil star 18 let. Bilo je leta 1992 v Albertvillu. Takrat je to bil tudi prvi nastop na olimpijskih igrah za samostojno Slovenijo. Opazoval in dojemal sem jih z velikim navdušenjem."

Pozneje, ko je Jure z uspehi zaslovel v svetovnem pokalu, se je kot eden izmed najboljših alpskih smučarjev sveta na olimpijske igre odpravil z drugačnimi pričakovanji. "Kot vrhunski športnik imaš en cilj: da v pravem trenutku pokažeš vse, česar si zmožen in osvojiš medaljo. Zato treniraš in zato mnogo najboljših športnikov pride na olimpijske igre."

Še zadnjič, petič, je na olimpijadi želel nastopiti leta 2006 v Torinu. Četudi je dosegel olimpijsko normo, je mesto za nastop na olimpijskih igrah zasedel drugi tekmovalec. "Zdaj na to gledam drugače, ni mi več tako pomembno. Takrat nisem bil več v formi, s katero bi se lahko zavihtel na zmagovalni oder. Da bi na olimpijado hodil samo kot udeleženec, ni imelo smisla."

Košir je sicer v omenjeni sezoni vztrajal prav zaradi olimpijskih iger, tako je sledil logičen korak, da profesionalno kariero zaključi. "Po zaključku kariere sem doživel še odličen dogodek, poslovilno tekmo v Kranjski Gori. Nanjo so prišle smučarske legende, kot so Ingemar Stenmark, Alberto Tomba in druga velikanska imena svetovnega smučanja. To mi je pomenilo še več, kot da bi zgolj nastopil na nesojenih olimpijskih igrah v Torinu."

"Delovali smo kot ekipa, kot prijatelji"

V času Juretove kariere je na belih strminah dominiral Italijan Alberto Tomba, ki še danes velja za legendo alpskega smučanja. Z njim je imel možnost trenirati tudi Košir, saj ga je italijanski šampion povabil k sodelovanju. "Rekel je, da je moja tehnika nekoliko drugačna, in me prosil za pomoč. Meni se je to seveda zdelo zelo dobro. Tomba je imel svoje moštvo, iz česar sem se takrat kot mlad smučar lahko naučil, kako razmišlja šampion, kakšni so treningi in druge metode za uspeh."

Kljub poznejšim vrhunskim uspehom Jure Košir nikdar ni imel svoje ekipe, saj je celotno kariero treniral skupaj s slovensko smučarsko reprezentanco. "zedaj, ko se ozrem v preteklost, vidim, da bi bilo kdaj dobro, da bi imel lastno ekipo in bi izbral nekoliko bolj individualni pristop k treniranju." Ob tem pa hitro doda, da je takrat slovenska reprezentanca funkcionirala zelo dobro, v najboljšem obdobju je bila to celo tretja ekipa v slalomu v svetu. "Bili smo usklajeni, imeli smo dobre trenerje, uspešno smo trenirali in uživali podporo. Delovali smo kot ekipa, kot prijatelji."

Ekipa tekačev Coca-Cole z osvojeno olimpijsko normo

Ob tem je izpostavil še pomen podpore sponzorjev. Sam je imel srečo, da se je njegova kariera odvijala v obdobju, ko so bili smučarji v reprezentanci deležni vrhunske podpore. Danes je med športi veliko večja konkurenca in sredstva se veliko bolj prerazporejajo. Ukvarjanje s športi, ki zahtevajo večje vložke, je danes zelo zahtevno in če pade na ramena staršev, si tega pogosto ne morejo privoščiti. "Podpiram vsako podjetje, ki vlaga v šport in mlade. Naj bo to rekreativni ali tekmovalni šport, podpora sponzorjev je izjemno pomembna," je poudaril Košir.

Šok po imenu "carving"

Na vrhuncu kariere je doživel eno največjih sprememb v tekmovalnem smučanju – prihod tehnike "carving". Sezono 1999 je končal kot drugi slalomist na svetu, takoj po tem pa je začel priprave na novo sezono z željo, da osvoji skupni seštevek svetovnega pokala v slalomu. Ko je prišel čas prvih meritev in testiranj na smučeh, je ugotovil, da so nekateri tekmeci začeli uporabljati krajše smuči. Znamka, na kateri je takrat tekmoval, je še zmeraj vztrajala na daljših. "Neverjetno je, kaj je povzročil carving. V eni slalomski vožnji so bile razlike tudi po tri sekunde. Polovico sezone sem se lovil, na kakšnih smučeh voziti, kakšne dolžine, s kakšno tehniko. Sprememba me je ujela popolnoma nepripravljenega," se spominja Jure.

A ni bil edini. Nova tehnika smučanja je presenetila kar nekaj najboljših tekmovalcev. Mnogi vrhunski slalomisti so takrat prekinili kariero. "Nekateri smo zamenjali smuči med sezono, zaradi česar smo se slabše odrezali. Naslednje leto sem se že spomladi lotil učenja nove tehnike na krajših smučeh. Potrebno se je bilo naučiti smučanja od začetka – osvojiti nove gibe, ki so bili drugačni od tistih, ki sem jih treniraj dvajset let." Pa vendar se je Jure znašel tudi v novi smučarski realnosti in pozneje tudi na kratkih smučeh dosegel uvrstitev med prve tri v svetovnem pokalu.

Kljub temu, da je prav sprememba tehnike precej ovirala njegovo pot proti vrhu alpskega smučanja, pa danes priznava, da je tehnologija carving prispevala k razvoju tekmovalnega in rekreativnega smučanja. "S temi smučmi lahko tudi rekreativec dobi občutek, kako je videti pravi zarezni zavoj. S staro opremo si moral veliko bolj obvladati smučko, jo nadzorovati, delati z močjo. Zdaj takoj, ko se pravilno postaviš na robnik, smučka naredi svoje. Za rekreativce je tako smučanje zagotovo večji užitek."

Udeleženci Nočne 10ke so se ogreli pod vodstvom maratonca Romana Kejžarja.

Šport: nekoč poklic, danes sprostitev in rekreacija

Leta 2006 je Jure zaključil tekmovalno kariero, še naprej pa ostaja tesno povezan s športom. Deluje v športno-marketinški agenciji, ki je pred tem zastopala tudi njega. Poslovna in organizacijska plat športa ga je zanimala že kot aktivnega tekmovalca, tako da po koncu smučarske kariere preskok v poslovne vode ni bil težek. Težje se je bilo navaditi na spremenjen življenjski slog. "Ko ti enkrat ni več potrebno disciplinirano trenirati, se človek umakne. Tri leta po zaključku kariere sem nekako lebdel, nisem točno vedel, kaj bi počel sam s sabo."

Potem se je ponovno začel ukvarjati s športom, a drugače kot v preteklosti. Zdaj je šport sprostitev in rekreacija, ki pripomore k dobremu počutju. "Vsak posameznik mora poskrbeti za svojo fizično aktivnost in zdravje, tako kot poskrbi za svojo osebno higieno. Vsakomur polagam na srce, naj se zmiga. To je kot dobra naložba v banki."

Smučarske čevlje so zamenjali tekaški copati

Tako kot na mnogih področjih v življenju je tudi v športu potrebna zmernost. Potrebno se je zavedali ločnice med tekmovalnim in rekreativnim športom. "Če se z nečim ne ukvarjaš od majhnega, potem ne moreš dosegati vrhunskih rezultatov. V rekreativnih aktivnostih je zato treba uživati, gibanje ne sme biti prisila ali mučenje."

Sam je užitek našel v teku. "Če se ga lotimo pravilno, je tek zelo prijeten. Je ena od najosnovnejših oblik gibanja človeka, zraven pa se lahko pogovarjaš, razmišljaš in si zbistriš glavo."

Da je Jure še vedno v odlični telesni pripravljenosti, dokazuje obkljukan izziv: maraton. Pojasnjuje, da je odločitev za ta podvig bila sprejeta med prijatelji v šali. "Pri štiridesetih smo rekli, da bomo za 42 let pretekli prav toliko kilometrov. Priložnost za nastop smo dobili na berlinskem maratonu, ki je eden najbolj znanih na svetu. Velja za pravi tekaški praznik; slikovita trasa vodi mimo glavnih berlinskih znamenitosti, tekače pa ob cesti spodbuja na tisoče navijačev. Ponosen sem, da sem ga pretekel."

V sodelovanju s Coca-Colo spodbuja aktiven življenjski slog

Tek je Juretu Koširju utrl pot tudi do sodelovanja Coca-Colo v Sloveniji. Leta 2015 se je pridružil projektu Pospeši ritem, ki je dve leti skozi organizirane dogodke v različnih slovenskih mestih spodbujal k rekreativnemu teku. Motiviral, se družil in tekel je Jure tudi na teku Nočna 10ka, ki ga pod generalnim sponzorstvom Coca-Cole organizira društvo Vitezi Dobrega Teka. Letošnji dogodek, ki je bil 8. julija na Bledu, je zaznamovalo rekordno število udeležencev. Na razdalji 10 kilometrov so tekli 3003 tekači, še tisoč pa jih je teklo na Ozarinem rekreativnem teku (1.200 m) in Otroškem Ice Power teku. Med udeleženci je bilo tudi 35 tekmovalcev, ki so si brezplačno udeležbo zaslužili z odličnim rezultatom v projektu Moja olimpijska norma ob podpori Coca-Cole.

"Coca-Cola je na kultnem teku Nočna 10ka v veliki meri zaslužna za odlično organizacijo. Zelo sem bil vesel in počaščen, da so me izbrali za ambasadorja. Coca-Cola namreč športnike iz vseh disciplin spremlja in podpira že zelo dolgo. Všeč mi je njihov koncept, da podpirajo tako profesionalni kot rekreativen šport in tudi dogodke, ki ljudem pri športu nudijo strokovno vodstvo. Za mlade in za našo družbo kot celoto sta gibanje in aktiven življenjski slog naložba v prihodnost, saj bomo tako bolj produktivni in bolj zdravi," je dodal Košir.

Projekt Nočna 10ka je del številnih aktivnosti, ki jih Coca-Cola v Sloveniji pod okriljem pobude #vednopodpiraj in štiriletnega partnerstva z Olimpijskim komitejem Slovenije-Združenjem športnih zvez načrtuje v obdobju do zimskih olimpijskih iger Pjongčang 2018. Družba The Coca-Cola Company namreč ohranja najdaljši neprekinjen odnos z olimpijskim gibanjem na globalni ravni. V sodelovanju z OKSZŠZ od leta 2017 širi olimpijski duh na slovenskih tleh in spodbuja aktivno športno udejstvovanje vseh generacij. S pobudo #vednopodpiraj spodbuja slovenske potrošnike, da si drznejo sanjati najmogočnejše sanje skupaj s slovenskimi športnimi junaki in predvsem, da jih pri uresničevanju sanj brezpogojno podpirajo, v času vzponov in padcev.

Več na www.coca-cola.si.