Kljub sistematičnemu obveščanju o pomembnosti obvezne opreme, brez katere je v gorah naša varnost okrnjena, se tam še vedno znajdejo ljudje, ki teh navodil ne upoštevajo. Zakaj mora planinski nahrbtnik (poleg ustaljene opreme) tudi poleti vsebovati kapo in rokavice in kaj tam počne astronavtska folija?
Na Planinski zvezi Slovenije so na novinarski konferenci pred začetkom poletne planinske sezone, v kateri bo obisk slovenskih gora doživel vrhunec, predstavili statistiko gorskega reševanja, nov inovativen projekt v iskalno-reševalnih intervencijah, tako imenovani sarOC (Search and Rescue operating System), delovanje dežurne helikopterske ekipe in odprtost planinskih koč. V tokratnem prispevku se bomo dotaknili varnosti v gorah, preostale teme pa bomo obdelali v prihodnjih dneh.
Pestro in strokovno usposobljeno omizje sogovornikov, ki so na sedežu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani predstavili najpomembnejše informacije pred začetkom poletne planinske sezone.
Slovenski gorski reševalci so do 10. 6. 2017 opravili 154 intervencij v gorskem svetu, kar je 54 več kot v istem obdobju lani. Žal je bilo med njimi tudi sedem smrtnih žrtev, kar je pet manj kot lani.
Med vzroki za nesrečo v gorah še vedno prednjači zdrs (42 primerov), v 22 primerih je bilo za nesrečo krivo nepoznavanje terena oziroma slaba priprava na turo ali, povedano po domače, hoja kar tako, v 25 primerih je bila kriva telesna in duševna nepripravljenost, dve nesreči pa je spodbudil alkohol.
Za največ nesreč v gorah še vedno kriv zdrs.
Pred zdrsom se najbolje ubranimo s previdnostjo, poznavanjem terena in ustrezno obutvijo. Vse prevečkrat se poleti v gore podajamo v zimskih čevljih, je opozoril strokovni sodelavec PZS in inštruktor Gorsko reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi. "Taki čevlji so pretežki, noga se hitro utrudi in poti, to pa zmanjšuje raven motivacije, prej dobimo žulje, hitreje se lahko zgodi nesreča," je opozoril.
Poleti naj bodo čevlji bolj lahki in zračni, pomembno je, da podplat ohranja trdnost. Za nižje ležeča področja so primerni tudi nizki trail copati, za visokogorje pa so obvezni gojzarji, ki omogočajo zaščito prstom in peti. "Bosonoga hoja in hoja v sandalih v gore ne spadata," je poudaril.
Ne pozabite: v planinski nahrbtnik spadata tudi osebni komplet prve pomoči in astronavtska folija (ali navadna črna vreča za smeti), s katero lahko zaščitimo ponesrečenca ali se ubranimo pred ekstremnimi vremenskimi vplivi.
Kliknite za ogled videa, v katerem Matjaž Šerkezi predstavlja obvezno planinsko opremo:
Kaj pa spada? V nahrbtnik (med 25 in 35 litri prostornine) vsekakor komplet prve pomoči, tudi če ga nikoli v življenju ne boste potrebovali, kapa in rokavice, tudi če pogled iz doline obeta prekrasen sončen dan. "V gorskem svetu se vreme zelo hitro spremeni. Zelo nizke temperature in sneg v gorah niso nič nenavadnega, največ podhladitev pa je prav v poletnih mesecih."
Ne pozabite na baterijo ali čelno svetilko in na astronavtsko (ALU) folijo (dobite jo v lekarni ali v specializiranih trgovinah), s katero lahko zaščitimo poškodovanca. Po eni strani ščiti pred vročino in UV-sevanjem, po drugi preprečuje mraz, lahko pa jo nadomestite tudi s povsem običajno črno vrečo za smeti.
Pohodniška obutev naj bo lahka, a s trdim podplatom, če vas bo pot vodila pod stenami, pod melišča ali čeznje, poskrbite tudi za čelado.
Kadar načrtujete turo, ki vas bo vodila pod melišče ali čezenj, po izpostavljenih planinskih poteh ali pod steno, kjer je večja verjetnost padajočega kamenja, obvezno vzemite čelado, za zahtevnejše terene bo potreben tudi samovarovalni komplet ali plezalni pas.
V nahrbtniku naj bosta le hrana in pijača za sproti, za kaj več bodo poskrbeli v planinski koči. Trenutno jih je od 181 koč, zavetišč in bivakov odprtih že 161.
Kar zadeva hrano, Šerkezi zagovarja zgolj nujno hrano in pijačo za sproti ali železno rezervo z visokoenergijsko hrano za vsak primer, za nadgradnjo bodo poskrbeli v planinskih kočah, ki bodo od tega konca tedna v večini primerov odprte.
V poletnem času se na pot odpravite dovolj zgodaj – to pomeni ob 4. ali 5. uri zjutraj, kar pomeni, da se boste izognili vročini, po 12. uri, ko je po statistiki v gorah največ verjetnosti za nastanek nevihte in spremljajoče strele, pa boste na varnem v planinski koči ali bivaku (ti so namenjeni samo zasilnemu izhodu, ne množičnemu visokogorskemu turizmu) ali že doma ali vsaj na poti proti domu.
Če se v gore odpravljate z otroki, planinsko turo prilagodite njim, ne sebi.
Če se v gore odpravljate z otroki, turo in hojo prilagodite njim. Ne kupujte jim prevelikih čevljev, ki bodo zadostovali za prihodnjih pet let, saj jim boste hribolazenje priskutili, je opozoril.
V visokogorju je kljub poletnim temperaturam na nekaterih delih še vedno sneg. Brez ustrezne opreme in izkušenj se takim predelom izognite.
Trenutno je v visokogorju na nekaterih delih še vedno sneg, na določenih predelih je zbit in pomrznjen, prečenje brez izkušenj in opreme (derez in cepina) pa je na strmih prepadnih predelih lahko zelo nevarno, če ne celo usodno.
Pred planinsko turo na https://stanje-poti.pzs.si/ preverite stanje planinskih poti.
Šerkezi je opozoril tudi na pomembnost zavarovanja za planinsko dejavnost. Navedel je namreč primere planincev, ki so jih reševali v tujih gorah, pa za to niso imeli ustreznega zavarovanja in so morali sami plačati stroške, ki so se se povzpeli tudi do vrtoglavih sedem tisoč evrov.
Planinska zveza Slovenije v soboto, 17. junija, v Domu pod Storžičem pripravlja Dan slovenskih planinskih doživetij. Že zjutraj se bodo začeli vodeni planinski izleti in kolesarske ture, pripravili pa bodo tudi ustvarjalne delavnice.
Na isti dan bodo na Virnikovi planini organizirali tudi Dan gorskih reševalcev, kjer bodo predstavili bogato vrsto svojih aktivnosti.
Dan prej, v petek, 16. junija, bomo na www.siol.net začeli s 3. sezono akcije Naj planinska koča, v kateri boste izbrali naj kočo 2017.
