Sobota, 10. 6. 2017, 16.46
6 let, 6 mesecev
Rekreativni športnik in doktorski študent Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič bo na svetovnem prvenstvu v teku po stopnicah edini zastopal barve Slovenije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,03
Rekreativni športnik, ultraš in doktorski študent na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana Bojan Ambrožič se čez dober teden odpravlja na svetovno prvenstvo v teku po stopnicah. Na spektakularni lokaciji, stolpu Canton Tower, ki se s 596 metri lahko pohvali z nazivoma drugi najvišji razgledni stolp in sedma najvišja zgradba na svetu, v mestu Guangzhou na Kitajskem, bo edini Slovenec. "To je zame poseben izziv. Slovenskih hribov sem se že malo prenajedel," je namignil v uvodnih taktih najinega pogovora.
Na tekaško preizkušnjo se pripravlja tudi na kranjski in planiški smučarski skakalnici.
Bojan Ambrožič, 27-letnik iz Ljubnega na Gorenjskem, se te dni pospešeno pripravlja na nov tekaški izziv, svetovno prvenstvo v teku po stopnicah. "Ker bosta Matjaž Mikloša in Jasmina Klančnik, ki sta se kvalificirala na prvenstvo, tekmovanje izpustila, se je sprostilo mesto in sprejel sem priložnost," je odločitev za nastop na tem atraktivnem tekmovanju osvetlil Ambrožič.
Ker je vajen predvsem gorskega teka, bodo stopnice zanj poseben izziv. "Počel sem že marsikaj, teka po stopnicah pa se še nikoli nisem resno lotil," je priznal sogovornik, ki se v mladosti razen s šahom ni ukvarjal z nobenim športom.
Dolgčas ga je preobrazil v tekača
Teči je začel šele v srednji šoli. "Iz dolgčasa, nekaj mi je manjkalo," pojasni. Vsak dan je tekel po bližnjem polju, čez nekaj let pa se je osredotočil na gorski tek. "Tečem iz veselja, tečem za sprostitev in rad tečem tam, kjer je lepo," je povedal. "Rad imam razgledne poti in brez teka preprosto ne morem." Pa čeprav je, kot pravi, tek drag šport, saj sponzorja nima, na leto pa samo za copate in športno opremo odšteje tisočaka, da o štartninah in stroških prevoza sploh ne govorimo.
Treninge si narekuje sam, pri tem se zanaša na občutek. "Včasih šele ko stopim na noge, vem, kaj bom tisti dan lahko počel." Nikoli ne trenira zjutraj, običajno to počne zvečer. "Če bi treniral pred službo, v službi verjetno ne bi bilo nič od mene," namigne v smehu.
Ljubitelj vesolja z raziskovalno žilico
Služba? Zanimiva in daleč od športa. Ambrožič je po izobrazbi magister inženir geologije, trenutno pa je kot asistent zaposlen na Institutu Jožef Stefan, kjer v okviru Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana pripravlja doktorat iz sinteze nanodelcev s tehniko presevne elektronske mikroskopije tekočih vzorcev. Ukvarja se tudi z amatersko astronomijo. Žilico po spoznavanju vesolja uresničuje kot ljubiteljski predavatelj v Planetariju Ljubljana, kjer predava o različnih temah o vesolju.
Bolj zahtevno bo, kot si je predstavljal
In kaj ga čaka na svetovnem prvenstvu v teku po stopnicah? Napor. "Tekmovanje je sestavljeno iz treh krogov. Zelo zahtevno bo, še bolj, kot sem sprva mislil. Če se mi uspe uvrstiti v finale, pomeni, da bom pretekel več kot šest tisoč stopnic," je preračunal Ambrožič, ki se na tekmovanje pripravlja na kranjski skakalnici (tam smo se pred časom srečali tudi s prej omenjenim Matjažem Miklošo, ki bo tokratno svetovno prvenstvo zaradi drugih obveznosti izpustil), večkrat pa je pretekel tudi stopnice, ki vodijo na planiško velikanko. Dan pred objavo članka, ki ga pravkar prebirate, je v okviru treninga tekel s Krme do vrha Triglava. "Ker je tudi tam ogromno stopnic," je zapisal v blogu.
V okviru priprav na svetovno prvenstvo v teku po stopnicah je tekel od Krme do Triglava.
"Težava je v tem, da v Sloveniji ni stolpnic, ki bi jih lahko primerjal s tistimi, v katerih se teče na tekmovanjih v okviru Tower Running tekmovanj. Če pa so, jih je premalo oziroma te nanje ne spustijo, saj gre večinoma za požarne stopnice, do katerih praviloma ni dostopa," je povedal Gorenjec, ki je v času obiska Dunaja želel trenirati v eni od tamkajšnjih stolpnic, a mu tega niso dovolili.
Konkurenca, ki bo tekla po spiralno speljanih stopnicah, te se mu zdijo tekačem dokaj prijazne, bo velika, med njimi bo večina tekmovalcev iz vrst gorskega teka.
Na svetovno prvenstvo v teku po stopnicah se bo lahko pripravljal mesec dni in pol. Pred tem se je tri mesece posvetil pripravam na 106 kilometrov dolg gorski ultramaraton okoli Vipavske doline. "Povsem sem se moral prekvalificirati," je povedal. "Zdaj delam kratke in hitre treninge, vanje pa vključujem stopnice."
Na pot proti Kitajski se bo odpravil 13. junija, pesti zanj pa boste lahko držali nekaj dni pozneje, v soboto, 17. junija, ko bo v mestu Guangzhou na Kitajskem svetovno prvenstvo.
Po vrhuncu še dva: Gorski maraton treh dolin in 3K
Njegov tekmovalni urnik bo dokaj zgoščen tudi po prihodu s Kitajske. Že 14 dni po "stopničarski" preizkušnji ga čaka Gorski maraton treh dolin, ki ga organizira legenda slovenskega gorskega teka Franci Teraž.
"Gre za zelo zahteven projekt s štartom v Mojstrani," pravi. "Tekli bomo čez Prag do Koče na Kredarici, se spustili v dolino Krme in od tam tekli v Kot, se spet vrnili do Staničeve koče ter se po dolini Za Cmirom vrnili v dolino. Tekma je organizirana prvič in ne vemo, kaj nas čaka. Že to, da bomo tekli s čeladami, kaže na zahtevnost teka."
Maratonu treh dolin bo sledila Red Bullova preizkušnja 3K, ki bo v bližini Torina v Italiji. Udeleženci bodo štartali na 500 metrih nadmorske višine, cilj pa jih čaka na 3.538 metrov visoki gori Rocciamelone. "Na desetih kilometrih bomo pretekli tri tisoč višinskih metrov. Tisti, ki so na dirki že bili, so rekli, da je zanimiva. Tudi jaz se je res veselim. Za takšno preizkušnjo potrebuješ res močne noge in te bom od stopnic imel."
Ultramaraton v Vipavi (106 kilometrov) ga je pošteno izčrpal, a se ni vdal.
Kdaj je tek vse drugo kot zdrav?
Kdaj je to, kar počne, lahko nezdravo, me zanima. "Ultramaratoni zagotovo niso zdravi, če jih je preveč v kratkem časovnem obdobju," ugotavlja. "Po ultramaratonu v Vipavi sem videl, kako izčrpan sem bil, dan po tekmi sem bil kot invalid. Bolj mi ustrezajo krajše razdalje, tam se organizem sestavi že naslednji dan, čeprav priznam, da se tudi 'ulter' ne branim."
Strah pred višino, pa je kljub temu zmogel na trboveljski dimnik
Zanimivo je, da je človeka, ki toliko časa preživi na visoki nadmorski višini, strah višine. "In ta strah je precejšen," je odkrit. "Resnejšemu plezanju se izogibam, ferate pa še zmorem," pravi.
Splezal je tudi na dimnik Termoelektrarne Trbovlje, ki je s 360 metri najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji dimnik na svetu – ko je bilo to še dovoljeno, seveda. Svojo izkušnjo je podrobno popisal v zapisu Plezanje na trboveljski dimnik.
Čeprav se boji višine, je (ko je bilo to še dovoljeno) splezal na trboveljski dimnik.
"Prav na vrh dimnika vodijo jeklene lestve s ca. 1300 prečkami. Vse skupaj zelo spominja na neke vrsto ferato. S primerno plezalno opremo je vzpon na dimnik torej povsem varen. Le zakaj torej ne bi hodili gor, kot podobno počnemo na feratah v hribih? Po nekaj tednih pogajanj z vodstvom termoelektrarne smo končno dobili zeleno luč. Naš vzpon naj bi nekako predstavljal poskus, ali bi tudi taki vzponi lahko zares zaživeli v praksi, kot del turistične ponudbe."
Odlomek iz zapisa Plezanje na trboveljski dimnik.
Povzel citat Janeza Ferlica: Tek je uživanje v trpljenju
Na kaj se osredotoča med tekom? "Na nič," je kratek. Bolj razmišljam med tekom navzdol, ko sem pozoren, da ne staknem poškodbe, med daljšimi razdaljami pa razmišljam o hrani, morebitnih bolečinah ... Če preveč razmišljaš, je konec."
Pravi, da je trpljenje sestavni del teka, odstopi pa samo, če bi z vztrajanjem škodoval zdravju. "Sicer pa rad citiram prijatelja tekača Janeza Ferlica: 'Tek je uživanje v trpljenju.' To res drži. Na vsaki tekmi grem do konca, skoraj vedno grem zares."
Avtor enega najstarejših blogov v Sloveniji
Poročila s tekmovanj in doživetja na potovanjih in pustolovščinah Bojan redno opisuje na blogu https://bojanambrozic.com/, ki ga je začel pisati že pred desetimi leti. Tako je eden najstarejših konstantno osveženih blogov v Sloveniji. Tako kot teče, tudi piše za sprostitev.
"Blog mi vzame ogromno časa, še več, kot mi ga je vzel študij, a to res rad počnem. V desetih letih sem objavil 661 zapisov, kar je v bistvu zelo malo, a večinoma so vsi zelo obsežni, bogati s fotografijami, moja besedila pa so dosegla že več kot 1,3 milijona ogledov, kar je lepa številka," je zadovoljen Bojan Ambrožič, ki mu moramo na seznam opisov, ki ga označujejo, dodati še enega, bloger.
