NK Maribor
NK Olimpija
Ponedeljek, 29. 10. 2018, 13.15
6 let, 1 mesec
Kolumna
V ponos, a tudi sramoto Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,76
10
V soboto ni bilo težko ugotoviti, zakaj je spopad med Mariborom in Olimpijo največji dogodek, kar ga premore slovenski klubski nogomet. Športni del derbija je brez težav potegnil vzporednice z največjimi evropskimi spektakli, nešportni del pa žal poslal alarmantno sporočilo vsem vpletenim, kako bo treba za razliko od dozdajšnje prakse postoriti bistveno več, da se izkoreninijo podobe primitivizma.
Če bi po velikem derbiju v Ljudskem vrtu napravili nekajminutni izbor najbolj zanimivih pripetljajev in ga predstavili Evropi, bi bila Slovenija na predstavljeno vsebino zelo ponosna. Bilo je vsega, kar spravlja v dobro voljo nogometne sladokusce. Pred polnimi tribunami ni manjkalo atraktivnih zadetkov kot tudi čustvenih proslavljanj zadetkov, izvrstnih posredovanj vratarjev, zapravljenih priložnosti, všečnih strelov v okvir vrat, tudi vratnic, preobrata gostov, sprememb taktičnih postavitev, dodatno dramatičnost so prinesle smole s poškodbami, napetosti, ki so vzrojile po spornih sodniških odločitvah, prejeti kartoni vseh različnih barv …
Najlepšo pohvalo je vročemu derbiju le nekaj minut po koncu izrekel trener Olimpije Zoran Barišić, ki kar ni mogel prehvaliti ravni, s katero sta se pod Kalvarijo za točke spopadla vneta slovenska tekmeca. Na moč ga je spominjala na največje derbije, kar jih pozna Avstrija. Tudi v kakovosti! Edino razliko je videl v manjšem stadionu, drugače pa se mu je zdel derbi povsem primerljiv s tistim, ki ga že vrsto desetletij spremljalo Dunajčani. To pa za slovensko ligo, ki si ne more privoščiti tako razkošnih nakupov in letnih proračunov, kot denimo Rapid ali Austria, pomeni ogromen kompliment.
Rezultat se je v soboto sprehajal po tankem ledu. Sprva je bil v korist gostiteljev, nato pa je osrečil ljubljanska srca. Bilo je zanimivo prav do zadnje sekunde, tako kot je po navadi na pravih derbijih, nato pa je sledilo nepopisno slavje zeleno-belih in globoko žalovanje vijolic. Čustva so privrela na dan. Videlo se je, da so v obračun, ki predstavlja vrhunec Prve lige Telekom Slovenije in je lahko v ponos slovenskemu nogometu, vložili do zadnje kapljice znoja. Žal pa se to nanaša le na športni del derbija. S tem pa nastane nepopisna škoda, saj bi se v nekajminutnem izboru, če bi ga oblikoval naključni gledalec, hočeš nočeš, znašli tudi prizori, s katerimi šport nima veliko skupnega.
Matjaž Kek, ki je po dolgem času spremljal večni slovenski derbi v častni tribuni Ljudskega vrta, v njegovi neposredni bližini pa je sedel Zlatko Zahović, je imel v soboto kaj videti. Po letih, ki jih je prebil na Reki in dodobra spoznal folkloro hrvaškega nogometa, je spremljal spektakel. Kot največji kandidat za mesto novega selektorja slovenske reprezentance si je lahko zapomnil številna imena. Ne nazadnje sta dva od treh zadetkov dosegla Slovenca, ki se za zdaj še nista pojavljala v krogu kandidatov za člansko izbrano vrsto. Tako je bilo z nogometnim delom srečanja, ki je pustil dober vtis in predstavljal dopadljivo promocijo slovenskega nogometa.
Zagotovo pa dolgoletnemu trenerju Rijeke ni bilo prijetno, ko je spremljal navijaške incidente, ki so po koncu tekme žal zasenčili vse dobro, kar je bilo prikazano v Ljudskem vrtu. Nekatere je spremljal od blizu. Pod častno tribuno so namreč nestrpni navijači Maribora spravljali v nelagodje predsednika Milana Mandarića. Napadali so ga, pljuvali, polivali s pivom, in mu kvarili počutje. Celo do te mere, da Olimpija javno razmišlja o tem, kako bo predsednik v prihodnje dvakrat premislil, ali bo sploh odpotoval v Maribor in spremljal derbi na vroči častni tribuni, kjer so v soboto zatajili varnostni ukrepi gostiteljev.
Videl je tudi, kako so nezadovoljne množice Mariborčanov po koncu dvoboja obmetavale delivce pravice s predmeti, zagotovo pa mu ni ušel prizor, ki je v soboto zgrozil Slovenijo. Navijači Olimpije so vrgli baklo med občinstvo na osrednji tribuni, ki je spomeniško zaščitena in velja za kraj, kjer se zbirajo bolj ali manj miroljubni navijači. Tisti, ki se nočejo povezovati z gibanjem ultras navijačev. Bakla je priletela med občinstvo in dodobra prestrašila vse, ki so se znašli v bližini. Tudi dečka, ki je spremljal tekmo v družbi staršev. To pa so že resni incidenti, ki so v sramoto slovenskemu nogometu. Tudi zaradi tega, ker se s tem pri Mariborčanih nabira jeza, želja po maščevanju pa bi lahko privrela na površje v obliki novih incidentov na prihodnjih derbijih. V tej sezoni bosta odigrana v prvenstvu še dva.
To se je zgodilo ravno zdaj, ko se je malce umirilo, kar se tiče neredov. Za razliko od nekaterih derbijev izpred let, ko so se skoraj na vsaki tekmi šteli polomljeni in iztrgani stoli, ni več tolikšnih razdejanj, in se je večina provokacij in medsebojnih obračunavanj preselila v izkazovanje sovražnosti prek sporočil v velikanskih transparentih, se je navijaški primitivizem na sobotnem večnem derbiju vrnil na sceno skozi velika vrata.
Ljubljanski klub je dogajanje brez ovinkarjenja ostro obsodil. Tako obnašanje mariborskih navijačev, ki so se spravili nad predsednika Mandarića, kot tudi dejanje privržencev Olimpije, ko so odvrgli baklo. Žal pa se nogometni klub Maribor te problematike javno (še) ni dotaknil. Pa bi se je moral, in pokazati navijačem, naj se v prihodnje vzdržijo takšnih izlivov nestrpnosti ali sovražnosti. Mariborski klub se je bolj ukvarjal s sodniškimi odločitvami, predstavil derbi kot škandalozen, in se ponovno odel v vlogo poraženca, ki težko prenese neuspeh. Trener Darko Milanič je priznal, da se jim je drugi polčas povsem ponesrečil, a je s prstom pokazal tudi na druge krivce. Sodnike. S tem je poskrbel, da mu bodo navijači sledili, verjeli v teorijo namernega oškodovanja Maribora, zaradi tega pa na naslednjem derbiju ni izključena možnost, da bi lahko spet kje počilo. Dvojnega pritiska in povečala bodo deležni tudi sodniki, ki bodo sodili največje slovenske tekme. Že zdaj so v očeh Maribora označeni kot tisti, ki radi pomagajo zeleno-belim.
Do takšnih tenzij ne bi prihajalo, če bi oba kluba sledila istim smernicam. Če ne bi dolivala olja na ogenj in iskala razlogov za neuspeh v sodnikih. Veliko bolj je primerna pot, ki jo zagovarja Zoran Barišić. Da se dela sodnikov enostavno ne komentira. Seveda je to lažje početi, ko ti gre na roko rezultat. Po sodnikih po navadi opletajo le poraženci. Bi pa imel Dunajčan, ki vodi zmaje, za omenjanje spornih sodniških odločitev v soboto vsaj tako velik razlog kot Milanič. Sodnik Matej Jug bi lahko namreč sredi prvega polčasa po prekršku Denisa Klinarja nad Asmirjem Suljićem zlahka pokazal na belo točko, a je prekršek izvlekel zunaj kazenskega prostora.
Po derbiju, po katerem bi se morali pogovarjati o mojstrovinah nogometašev, se je nabralo ogromno jeze in zamer, za nameček pa čaka ogromno dela še disciplinskega sodnika. Ta bo pod veliko preizkušnjo. Slovensko javnost zanima, kako jo bo odnesel nesojeni mariborski junak Dino Hotić, ki je izgubil živce ob nedosojenem kazenskem udarcu v 80. minuti in porinil sodnika. Nogometna zveza Slovenija, ki je z največjim veseljem sporočila javnosti, da sta jo tako Maribor kot Olimpijo po tekmah 13. kroga odnesla brez kazni, kar je bila prvovrstna redkost, se zaveda, da bo na poročilu, ki se nanaša na derbi, povsem drugače.
Obetajo se visoke kazni, ne nazadnje se je v trenutkih, ko je bilo občinstvo v Mariboru najbolj jezno na sodnika Juga, na zelenici znašel celo jezni navijač gostiteljev. V tem trenutku pa ne bi smela močno udariti po mizi le krovna zveza, ampak tudi največja slovenska kluba. Morata najti skupni jezik z navijači in jim dopovedati, da tovrstni incidenti ne spadajo v nogometni svet in bi se jih bilo treba v prihodnje izogniti. Le tako bi se lahko približali idealu najlepših nogometnih dogodkov, na katerih se bo mlado in staro počutilo varno, razpredalo pa le o potezah igralcev in bučni podpori navijačev.
10