Najbolj so se distancirali v Mariboru, najmanj pa v Ljubljani

Maribor +20 točk (sezona 2011/12):

To je bila sezona prvega velikega evropskega podviga Maribora v obdobju Zlatka Zahovića, ko je ta začel serijo evropskih jeseni (enkrat pa se je Evropa v Ljudskem vrtu zavlekla celo v pomlad) in se uvrstil v skupinski del lige Europa.

Za Mariborčane in njihovega trenerja Darka Milaniča je bila rekordna sezona 2011/12. Ob evropskem podvigu in rekordni razliki ob prvenstvenem naslovu so se z zmago nad Celjem v finalu v Stožicah razveselili tudi pokalne lovorike. Foto: Vid Ponikvar

Še bolj dominanten je bil Maribor takrat na domačih tleh, na katerih je blestel pod vodstvom Darka Milaniča, ki je prišel do svojega drugega od kar šestih naslovov državnega prvaka na klopi vijoličastih. Najuspešnejši trener v zgodovini slovenske lige je prvenstveno sezono začel s serijo štirih zmag in po četrtem krogu skočil na prvo mesto, ki ga do konca sezone ni več izpustil.

Doživel je vsega tri poraze. V 11. prvenstvenem krogu je klonil z 0:2 proti Nafti pred domačimi navijači in v prvem spomladanskem krogu še proti Triglavu v Kranju z 1:2, najbolj boleč pa je bil zagotovo poraz z 1:4 v Stožicah proti Olimpiji, ki pa se je zgodil vsega tri dni po velikem evropskem podvigu v Glasgowu. Tam so Mariborčani iz Evrope izločili sloviti Rangers in izpolnili evropske sanje. Zanje je z zlata vrednim golom poskrbel Dalibor Volaš, takrat s 17 goli tudi najboljši strelec Maribora v prvenstvu, v katerem so vijoličasti prišli do rekordne razlike, ki ta naziv ohranja še danes.

Maribor +19 točk (sezona 1999/00):

Tudi za drugo najvišjo razliko na vrhu prvenstvene lestvice v zgodovini slovenske lige so poskrbeli Mariborčani. To jim je uspelo v sezoni, v kateri so se razveselili zgodovinskega podviga. Prve uvrstitve v ligo prvakov v zgodovini kluba in slovenskega nogometa na sploh. Na prvem mestu so bili takrat od prvega do zadnjega, 33. prvenstvenega kroga, in sezono končali kot z naskokom najučinkovitejša ekipa (zabili so kar 90 golov), ob koncu pa so se lahko pohvalili tudi z najbolj trdno obrambo v ligi (prejeli so 30 zadetkov).

Matjaž Kek je leta 2000 takoj na začetku svoje uspešne trenerske poti prišel do lovorike. Foto: Vid Ponikvar

Za velike uspehe v prvem delu sezone je poskrbel Bojan Prašnikar, ki pa kljub sanjskemu podvigu na vroči vijoličasti klopi ni zdržal do konca. Čeprav je izgubil le dve tekmi – v 15. krogu je v gosteh klonil proti Pohorju, v prvi spomladanski tekmi pa še proti Gorici –, se je po dveh prvenstvenih tekmah drugega dela sezone poslovil. Odšel je po presenetljivem pokalnem porazu proti Korotanu.

Nasledil ga je takrat mladi, neuveljavljeni Matjaž Kek, ki je do konca sezone na 15 tekmah nanizal kar 14 zmag, enkrat remiziral, izgubil pa ni, in napovedal, da bi lahko v prihodnosti na trenerski poti postoril še marsikaj. Ob tem pa je poskrbel za takrat rekordno razliko 19 točk na vrhu lestvice, ki je primat na vrhu lestvice največjih razlik na vrhu lestvice držala kar 13 let.

Vijoličasti so takrat prišli do svoje četrte prvenstvene lovorike v nizu in četrte na sploh. Njihov najboljši strelec je bil legendarni Kliton Bozgo, ki se je ustavil pri številki 24 prvenstvenih golov in ob koncu sezone prejel tudi naziv kralja slovenskih strelcev za sezono 1999/00.

Domžale +17 točk (sezona 2006/07):

Po dveh sezonah, v katerih so pristali na drugem mestu – leto pred tem so za prvakom Gorico zaostali za samo dve točki –, so Domžalčani pod vodstvom Slaviše Stojanovića z zasedbo, v kateri ni manjkalo pozneje in že takrat zelo uveljavljenih nogometašev (Sebastjan Cimirotić, Ermin Raković, Branko Ilić, Zlatan Ljubijankić, Andraž Kirm …), do prvega naslova slovenskega prvaka prišli na zelo suveren način.

Slaviša Stojanović je Domžale leta 2007 popeljal do prvega naslova slovenskega prvaka in ob tem poskrbel za drugo najvišjo razliko v zgodovini slovenskega prvenstva na vrhu lestvice. Foto: Vid Ponikvar

Ob koncu sezone so imeli na vrhu kar 17 točk prednosti in v prvenstvu doživeli vsega tri poraze. Trikrat so izgubili šele v zadnjih osmih prvenstvenih krogih. Neporaženi so bili namreč dolgih 27 prvenstvenih tekem in bili suvereni od začetka do konca, čeprav sta jih na začetku sezone zapustila črnogorski napadalec Nikola Nikezić, ki je odšel v vrste največjega tekmeca za naslov Gorico in bil ob koncu sezone tudi najboljši strelec prvenstva, in takrat zelo obetavni Dalibor Stevanović, ki si je z odličnimi nastopi v Evropi prislužil prestop v prvo špansko ligo. Odšel je k Real Sociedadu.

Najboljši domžalski strelec v tej šampionski sezoni je bil Raković, ki je s 16 prvenstvenimi zadetki pristal na tretjem mestu lestvice strelcev, z desetimi goli pa sta se izkazala Ljubijankić in Cimirotić.

Gorica +13 točk (sezona 2004/05):

V sezoni 2004/05 je Gorica pod vodstvom Pavla Pinnija do drugega v nizu treh naslovov, ki jih je v tistih treh letih osvojila, prišla na zelo prepričljiv način. Pred Domžalami na drugem mestu si je ob koncu sezone nabrala 13 točk prednosti.

Pavel Pinni je med letoma 2004 in 2006 z Gorico osvojil tri prvenstvene naslove. Leta 2005 so Novogoričani pod njegovim vodstvom prvaki postali s 13 točkami prednosti pred najbližjim zasledovalcem. Foto: Vid Ponikvar

Novogoričani so doživeli le tri poraze v 32 prvenstvenih tekmah, ki so jih takrat odigrali, ob tem pa nanizali 18 zmag in kar 11 remijev. Na prvi poraz, ko so pred domačimi navijači izgubili z 0:1 proti Celju, so njihovi tekmeci takrat čakali deset prvenstvenih krogov.

V tisti zasedbi so bili nosilci igre številni uveljavljeni nogometaši, kot so legendarni Miran Srebrnič, Matej Mavrič, Andrej Komac, Aleksandar Rodić in tudi Saša Ranić, ki je bil ob koncu sezone s 14 goli drugi najboljši strelec slovenske lige.

Maribor +13 točk (sezona 2016/17):

Mariborčani so v sezoni 2016/17 po velikem slavju Olimpije Milana Mandarića leto pred tem prvenstveno lovoriko vrnili v Maribor in to storili na precej suveren način. Ob koncu sezone so si pred Gorico in Olimpijo na drugem oziroma tretjem mestu nabrali 13 točk prednosti. Za sladek nasmeh je zagotovo poskrbelo tudi dejstvo, da na štirih prvenstvenih derbijih proti velikim tekmecem iz Ljubljane v tisti sezoni niso izgubili. Trikrat so jih premagali in z njimi enkrat remizirali.

Marcos Tavares in soigralci so se leta 2017 takole razveselili 14. prvenstvene lovorike v zgodovini NK Maribor. Foto: Grega Valančič/Sportida

Darko Milanič je takrat prišel do svojega petega od rekordnih šestih naslovov slovenskega prvaka, na tej poti pa doživel vsega pet prvenstvenih porazov. Dva ob koncu sezone, ko si je štiri kroge pred koncem sezone že zagotovil naslov. Dva na začetku sezone, ko je v prvih šestih krogih iz rok izpustil kar deset točk. Potem je nanizal štiri zmage, bil neporažen kar 14 tekem, vse do zadnje tekme v letu 2016, ko je klonil v Domžalah, in se potem ni več ustavil.

Najboljši strelec vijoličastih v prvenstvu je bil v tisti sezoni Luka Zahović, ki je s 15 goli pristal tudi na visokem tretjem mestu lestvice strelcev vse lige in najavil podviga, ki sta mu uspela v naslednjih dveh sezonah. V letih 2018 in 2019 je namreč postal strelski kralj slovenskih nogometnih zelenic.

Domžale +12 točk (sezona 2007/08):

Sezono za prvim naslovom v klubski zgodovini so Domžale ob odsotnosti Olimpije in nekajletni krizi Maribora primat najboljšega slovenskega nogometnega kluba pod vodstvom Slaviše Stojanovića potrdile še enkrat. Tudi takrat so Domžalčani do drugega in zadnjega prvenstvenega naslova v zgodovini prišli na zelo prepričljiv način. Ob koncu sezone so si pred Koprom na drugem mestu priigrali 12 točk prednosti.

Dario Zahora je prepričljivo zasedel prvo mesto na lestvici strelcev, njegove Domžale pa na lestvici najboljših slovenskih nogometnih klubov v sezoni 2007/08. Foto: Vid Ponikvar

Doživeli so le štiri prvenstvene poraze in sezono najprej silovito začeli, potem pa na podoben način tudi končali. V prvih sedmih prvenstvenih krogih so petkrat zmagali in dvakrat remizirali. V zadnjih šestih tekmah sezone so nanizali prav toliko zmag, ob tem pa zabili kar 19 golov in jih prejeli le pet.

Prvo ime tiste zasedbe je bil Hrvat Dario Zahora, ki je bil ob koncu z 22 goli tudi z naskokom najboljši strelec prvenstva.

Koper +11 točk (sezona 2009/10):

Leto 2010 je bilo zgodovinsko za slovenski nogomet, slovenska reprezentanca je tistega poletja zadnjič nastopila na svetovnem prvenstvu, in tudi koprski nogomet. Ne samo za odprtje novega stadiona Bonifike, ampak predvsem zaradi tega, kar je na igriščih uspevalo takratni koprski nogometni zasedbi pod vodstvom Nedžada Okčića.

Kapetan Miran Pavlin dviguje pokal za zgodovinski naslov državnega prvaka leta 2010. Foto: Urban Urbanc/Sportida

Koprčani so na pogon nekdanjih nekdanjih zlatih slovenskih reprezentantov, veteranov Milana Osterca, ki je bil ob koncu sezone s 23 goli z naskokom najboljši strelec prvenstva, Mirana Pavlina, ki je bil alfa in omega nogometnega podviga z Obale, in Amirja Karića v sezoni 2009/10 blesteli.

Ob koncu so se prvega in tudi zadnjega prvenstvenega naslova veselili s kar 11 točkami naskoka nad najbližjim zasledovalcem Mariborom, ki jim je tudi prizadejal prvi prvenstveni poraz sezone. Nanj so na Bonifiki čakali kar 15 tekem. Potem so izgubili še štirikrat, a to ni ogrozilo njihovega končnega slavja, proti kateremu so suvereno hiteli od prve do zadnje minute v tisti sezoni, ki je v Kopru ne bodo pozabili nikoli.

Ob Ostercu in Pavlinu so v tisti zasedbi pomembne vloge igrali še Mitja Brulc, ki je bil z 12 goli tudi drugi najboljši strelec ekipe, poznejša dolgoletna uveljavljena člana Maribora Aleksander Rajčević in Mitja Viler, Dalibor Radujko, Enes Handanagić in tudi takrat zelo mladi zdajšnji slovenski reprezentant Andraž Struna.

Maribor +9 točk (sezona 2018/19):

Z visoko razliko se je Maribor prvenstvene lovorike razveselil tudi v prejšnji sezoni, ko jo je po enoletni suši spet vrnil iz Ljubljane v Maribor. Vijoličasti so v prvenstvu izgubili le štiri tekme, od tega dve proti Olimpiji. Zanimivo, obe v Ljudskem vrtu. Klonili so še v Murski Soboti v 11. prvenstvenem krogu, kar je bil tudi njihov prvi poraz v sezoni, in potem še z 1:2 v zadnjem krogu v Domžalah, ko je bilo že vse odločeno. Mariborčani so si naslov zagotovili tri kroge pred koncem prvenstvene sezone.

Takole so nogometaši Maribora v Celju maja lani ob potrditvi novega naslova slovenskega prvaka metali v zrak Zlatka Zahovića. Izkazalo se je, da je bila ta lovorika, zanj 16. v Mariboru, tudi njegova zadnja. Foto: Grega Valančič/Sportida

Pod ta, svoj šesti in rekordni prvenstveni naslov, se je podpisal Darko Milanič. Ob njem seveda tudi športni direktor Zlatko Zahović. Kot se je izkazalo letos, je bila tudi njuna zadnja lovorika v Ljudskem vrtu, v katerem danes ne stanujeta več. Skupaj sta pripomogla kar k 12 vijoličastim lovorikam. Šestih sta se veselila v prvenstvu, po treh pa v pokalu in zdaj že pozabljenem in ugasnjenem superpokalu.

Zahović je tej bogati beri brez svojega primorskega prijatelja dodal še štiri. Dve prvenstveni, pokalno in superpokalno. Najboljši strelec kluba je bil v tisti sezoni njegov sin Luka Zahović, ki se je v prvenstvu ustavil pri 18 golih in še drugič v nizu postal najboljši strelec Prve lige Telekom Slovenije, kar je do zdaj uspelo le še legendarnemu Štefanu Škaperju.

Maribor +9 točk (sezona 2014/15):

Maribor je pečat petletni vladavini v slovenskem prvenstvu dal v sanjski sezoni 2014/15, v kateri se je po 15 letih razveselil še druge lige prvakov v zgodovini kluba.

Takole so ob velikem slavju po zadnji prvenstveni tekmi v Ljudskem vrtu trenerja Anteja Šimundžo s šampanjcem zalivali nogometaši Maribora. Foto: Vid Ponikvar

Pod vodstvom klubske legende Anteja Šimundže je v času igranja na dveh frontah še naredil nekaj napak, po izpadu iz Evrope pa je bil suveren, doživel le še en poraz (v prvenstvu je v tisti sezoni skupaj izgubil petkrat) in suvereno, z devetimi točkami naskoka pred Celjani, prišel do 13. prvenstvene lovorike v zgodovini kluba in svoje pete v nizu.

Kakšen je bil v tisti sezoni izkupiček z za navijače vedno pomembnih derbijev z Olimpijo? Dve zmagi in dva remija. Z največjim tekmecem Mariborčani takrat niso izgubili.

Najboljši Maribora v prvenstvu je bil legendarni Marcos Tavares, ki je s 17 prvenstveni goli prejel tudi priznanje za najboljšega strelca sezone Prve lige Telekom Slovenije. Še tretjega na svoji bogati nogometni poti, na kateri je postal najboljši strelec v zgodovini kluba in tudi slovenske lige.

Maribor +9 točk (sezona 1997/98):

Tudi lestvico desetih najvišjih razlik na vrhu lestvice v zgodovini slovenske lige končuje Maribor, ki je tudi v sezoni 1997/98 prvenstveni maraton na vrhu končal z devetimi točkami naskoka. Takrat pred Muro.

Do drugega prvenstvenega naslova v nizu in drugega v zgodovini kluba je Mariborčane leta 1998 popeljal Bojan Prašnikar. Foto: Daniel Novakovic/STA

Vijoličasti so do druge prvenstvene lovorike v nizu in tudi druge v svoji zgodovini leta 1998 prišli pod vodstvom Bojana Prašnikarja. Bili so zelo prepričljivi, čeprav sprva še zdaleč ni kazalo, da bo tako. V prvih sedmih krogih so namreč doživeli kar štiri poraze, zmagali pa samo dvakrat. Potem so začeli zmagovati, sezono pa končali na spektakularen način. V zadnjem krogu so v Ljubljani na Kodeljevem takratne SET Vevče premagali s kar 7:4.

Najboljši strelec Mariborčanov v tisti sezoni je bil Marko Kmetec, ki je sicer dosegel vsega deset golov, kar je zadostovalo za osmo mesto na lestvici strelcev.

S kakšno prednostjo so naslove osvajali preostali prvaki?