Četrtek, 26. 3. 2020, 18.15
4 leta, 8 mesecev
Nogometaš Brava Luka Žinko
Zaplesal od sreče v Ljudskem vrtu in to še isto sekundo obžaloval
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,59
Luka Žinko je v prvi ligi odigral že 253 tekem. Na igrišču je prebil več kot 20 tisoč minut!
Slovenski prvoligaški nogomet bo miroval vsaj še dober mesec dni. Igralci so priča neljubim spremembam, pomanjkanju treningov in tekmovalnega adrenalina. Z Luko Žinkom, enim najstarejših nogometašev v prvi ligi, ki je z Bravom spisal izjemno spomladansko zgodbo, smo se sprehodili skozi različne teme.
V ponedeljek je praznoval 37. rojstni dan. Bilo je nenavadno. Bil je navajen, da najprej opravi dopoldanski trening, nato pa ožji del družine povabi na tortico. Takšna je bila tradicija, ki jo je negoval v preteklih letih. Tokrat je bilo marsikaj drugače. Zaradi pandemije koronavirusa ni bilo druženj, izostali so tudi obiski prijateljev. Svečke na torti je upihnil doma, z ženo in otroki.
Na Golovcu preskakuje korenine in štore
Do preklica mora pozabiti na skupne treninge.
Na nogometno žogo bo moral za nekaj časa pozabiti. Doma dela vaje za moč, občasno pa hodi tudi v naravo. "S starejšim sinom tečeva na Golovec. Če koga srečava, se ne ustavljava. Tečeva tudi med drevesi, preskakujeva korenine in štore. Zabavno je, prav pride za ohranjanje kondicije," je izpostavil priljubljeno izhodiščno točko za rekreacijo, ki se mu kot rojenemu Moščanu, živi namreč v Fužinah, ponuja v neposredni bližini.
"Prej nisem mogel iti velikokrat na Golovec. Preprosto ni bilo časa. Nisem namreč le nogometaš Brava, ampak tudi trener selekcije do 11 let," je pojasnil izkušeni Ljubljančan, stari znanec prvoligaških zelenic, ki je tesno vpet v svet nogometa. V njem se preizkuša v različnih vlogah.
Še vedno najprej nogometaš, nato trener
Je priljubljen trener zasedbe do 11 let pri NK Bravo.
"Uživam v delu z mladimi. Lepo mi je. Fantje so super, njihovi starši tudi," ne skriva zadovoljstva. Najbolj mu je všeč, da v svoji skupini še ni srečal očeta mladega varovanca, ki bi do sina gojil nerealna pričakovanja, nato pa zaradi tega doživljal velika razočaranja. To je velika težava današnje družbe in pogost pojav pri pedagoškem delu z mladimi nogometaši. "Moja želja je, da bi bil po koncu kariere trener. V tem se vidim, seveda pa nikoli ne veš, kaj bo prineslo življenje. Lep primer je koronavirus. Željo imam, določeno znanje tudi," se spogleduje s tem, da bi se v prihodnosti z nogometnih zelenic preselil na trenerski stolček.
V žepu ima trenersko licenco C, le še en zagovor pa ga loči od pridobitve licence A. "Se mi pa prav nič ne mudi. Še vedno se imam prvotno za nogometaša. Za profesionalca," je prepričan, da še ni rekel zadnje.
Bravo lahko preseneti še marsikoga
V tej prvoligaški sezoni se je med strelce vpisal trikrat. Nazadnje na gostovanju v Ljudskem vrtu.
Na igriščih želi pokazati še ogromno, v kratkem namerava podaljšati sodelovanje z Bravom. Spada med najstarejše igralce Prve lige Telekom Slovenije, igra pa za najmlajšega prvoligaša v zgodovini slovenskega prvenstva. Za klub, ki je svojo člansko zasedbo dobil šele pred sedmimi leti, nato pa ekspresno preskakoval stopničke in se lani pridružil eliti. Za Bravo, ki je poleg Celja veliki hit spomladanskega dela. Pet tekem, 11 točk, niti en poraz. Takšen je spomladanski izkupiček Šiškarjev, s katerim so se povzpeli na sedmo mesto. Če bi se prekinjena sezona končala zdaj, bi bil klubski cilj izpolnjen. Obstanek med najboljšimi. In to v krstni prvoligaški sezoni.
"Škoda, da se je sezona prekinila ravno zdaj. Osvojili smo največ točk poleg Celjanov, ki igrajo po mojem mnenju najlepši nogomet. Imajo ogromno energije, izjemno sodelujejo v napadu, so kombinatorni. Težko jih je pokrivati," je pohvalil Celjane, nato pa se dotaknil fenomena mladega ljubljanskega kluba, ki je bil pred sezono eden najresnejših kandidatov za obstanek, zdaj pa mu kaže odlično. "Če že nimamo tega, kar ima Celje, pa poskušamo to nadoknaditi z borbenostjo, kompaktnostjo, igrivostjo in mladostjo, ki jo premoremo v napadu. Z Rokom Baturino in Aljošo Matkom, pa nepredvidljivim Mustafom Nukićem. Ko se vrne še Besart Abdurahimi, lahko presenetimo še marsikoga."
Takoj je vedel, da ga bodo soigralci zbadali
Bravo je v zadnjem prvoligaškem nastopu zadal boleč udarec Mariboru.
Ko so bili nazadnje na delu, so navdušili slovensko javnost. Sredi Ljudskega vrta so premagali Maribor (2:1). To je bila tekma, ki bo še dolgo odmevala, saj so vijolice le nekaj minut po bolečem porazu ostale brez trenerja Darka Milaniča, kaj kmalu pa še brez športnega direktorja Zlatka Zahovića, dolgoletnega snovalca kadrovske politike v Mariboru. "Za Maribor se ne bojim, bo že izplaval iz krize," je Žinko, tudi nekdanji članski reprezentant Slovenije, prepričan, da bodo Mariborčani kljub omenjenima odhodoma kmalu dosegali boljše rezultate.
Na tej tekmi je naredil nekaj, česar ne dela pogosto. Pravzaprav tega ni naredil še nikoli, zato je presenetil še samega sebe, ko je po zadetku proti Maribor - Kenana Pirića je premagal po strelu z bele točke - zaplesal od sreče in dvignil pesti v zrak. To je bilo zelo strastno proslavljanje zadetka. "Še isto sekundo sem se vprašal, zakaj sem to naredil. To je bilo prvič v življenju. Takoj sem vedel, da me bodo zaradi tega zbadali tako soigralci kot tudi prijatelji," je še danes začuden, da se je odzval, kot ni v njegovi navadi.
Kako je Žinko proslavil zadetek v Ljudskem vrtu:
Je to storil zaradi posebnega zadovoljstva, ko je kot Ljubljančan in ne nazadnje nekdanji igralec Olimpije prekrižal načrte Mariboru? "Ne, kje pa. Nimam nič proti vijolicam. Maribor je pač ekipa, proti kateri imaš željo zmagati, ker je to pač Maribor, eden najboljših klubov v Sloveniji. Enako je proti Olimpiji. Seveda pa smo tudi mi tekmovalni. Hočemo biti najboljši, to je povsem športno," opozarja, da s soigralci v prav vsako tekmo vstopa s ciljem po zmagi.
Bravo ni klub, ki bi se hotel povzdigovati
Ljubljančani so spomladi prekrižali načrte tudi Celjanom. V knežjem mestu so osvojili dragoceno točko (2:2).
Ljubljana se lahko po zaslugi Brava po dolgih letih znova pohvali z dvema prvoligašema. Čeprav je Olimpija vodilna, ima na nekaterih zadnjih tekmah celo slabši obisk na domačih tekmah od sosedov iz Spodnje Šiške.
"Ljubljana je specifično mesto. Če izgubiš dve tekmi, takoj pade obisk. Moram pa pohvaliti ljudi v našem klubu. Dobro se dela v marketingu. Šotor za tribuno je na tekmah zadetek v polno. Tudi zaradi tega pride več ljudi, drugače pa smo še vedno drugi klub v Ljubljani. Nimam občutka, da bi Ljubljančani podcenjevali Bravo. Nekateri simpatizirajo z nami, ker smo majhen klub. V našem klubu sodelujejo starši otrok, ki trenirajo pri Bravu. Oni so na naših tekmah tudi varnostniki, nekateri prodajajo vstopnice. Nismo klub, ki bi se hotel povzdigovati. Nismo pa niti klub, ki bi hotel komu kaj slabega in bil zaradi tega sovražen. Ne, mi le opravljamo svoje delo. Če smo vam všeč, potem super, če ne, pa vas bomo poskušali prepričati, da začnete razmišljati drugače," je opisal poslanstvo mladega kluba, ki v spomladanskem delu sploh še ni doživel poraza in je v slovenski prestolnici deležen vedno večje pozornosti.
Takrat bi morali udariti po mizi
Bravo je zadnji poraz v prvi ligi doživel prav proti Olimpiji. Bilo je v začetku decembra 2019 na stadionu ŽAK.
Priznava, da je Bravu, odkar na igriščih v Šiški ne trenira več Olimpija, bistveno lažje. "Prej je imela Olimpija privilegij. Dvorano, garderobe in igrišča, zdaj pa smo tukaj sami. Mogoče smo pri Bravu včasih naivni, preveč popustljivi do kakšnih stvari. Nočemo pokazati svetu, da naj bo kaj po naše. Raje smo prijazni, a se je včasih treba tudi postaviti zase. Mogoče se motim, a se je včasih treba. Ko je bila Olimpija na Žaku, smo se morali prilagajati njej, čeprav smo bili mi staroselci in bi lahko takrat udarili po mizi," se je spomnil na obdobje, ko sta si ljubljanska prvoligaša delila igrišča za trening v Spodnji Šiški.
Zmaji so se pozneje preselili na Kodeljevo, Bravo pa ostaja v Šiški, kjer do preklica še ne bo mogel opravljati treningov. Klubi do nadaljnjega mirujejo, Nogometna zveza Slovenija (NZS) pa omenja možnost, da bi lahko sezono v najboljšem primeru nadaljevali šele v začetku maja. Bravo je za zdaj na "varnem" sedmem mestu.
Preberite še:
