Pivo za tujce in pivo za domačine

Pivo je posrečen barometer za grobo oceno o tem, kakšni so stroški življenja v določeni državi in kaj si lahko prebivalci privoščijo. Je univerzalna dobrina, ki se je v toplih predpoletnih dneh razveselimo zlasti predstavniki močnejšega spola, navada pa je globoko zakoreninjena po vsem svetu. Ko sem se odpravljal v Baku, so me opozorili, da bo treba za vrček ali steklenico piva odšteti več denarja kot pa v Sloveniji. Prvi obisk središča prestolnice Azerbajdžana, ki so ga tujci v zadnjih letih vzeli za svojega in jih je zlahka zaznati na ulicah, je pokazal, da so bila opozorila na mestu.

Večmilijonski Baku je v zadnjih desetletjih močno spremenil svojo podobo. Socialistične zgradbe so po padcu Sovjetske zveze v turističnih in poslovnih delih mesta pomahale v slovo, zamenjujejo pa jih moderni nebotičniki in stolpnice, simbol razkošja in posledice okoriščanja z naravnim bogastvom, zlasti nafto in zemeljskim plinom.

Denarja je že toliko, da Azerbajdžan ni več neposredno odvisen le od prodaje nafte, kar je dokazala tudi zadnja kriza, ki ob izrazitem padcu cen nafte ni resneje potrkala na vrata domačih gospodinjstev, Baku pa postaja kavkaški Dubaj.

Samo za evropske športne igre je vložila okroglo milijardo evrov in poskrbela, da bodo športniki nastopili v vrhunskih objektih.

Družbo jim delajo tudi posamezni lokali, kjer pa je cena piva nekoliko višja kot v Sloveniji. Ponavadi stane pet azerbajdžanskih manatov, kar je slabih pet evrov, če pa natakar spretno vključi še kakšen dodatek in na mizo prinese še pistacije, oreščke, nariban dimljeni sir ali kakšno izmed domačih slaščic, pa cena skokovito naraste. V nekaterih lokalih, ki nase v prijetni senci opozarjajo na najlepših lokacijah, si lahko pivo privoščiš tudi za deset manatov, kar je pa že velik udarec za žep.

"Kje ste pa bili? Na glavni ulici, seveda … Če bi vedel prej, bi vam pojasnil, da obstaja veliko lokalov, kamor zahajamo domačini, pivo pa lahko dobiš že za 80 centov. Resda je naš in ne tuj, a je zelo kakovosten, tako da ne boste razočarani," je v odlični angleščini pojasnil 19-letni Bakujčan Nijat ter dodal, da nekateri gostinci uporabljajo trike, zato je treba ceno piva najprej preveriti v izpisani ponudbi, šele nato pa zahtevati račun.

"Ko vidijo, da si tujec, nekaterim zaračunajo višjo ceno, kot bi jo morali," mi je povedal ter sprožil slabo vest, saj je bilo natanko tako. Naivnost je pač kruta reč, le redko pa je v njeni igri zmagovalec turist in ne gostinec.

Domačini poznajo razliko

Pivo ima visoko ceno le v lokalih, ki so namenjeni predvsem turistom in domačim bogatašem, preostali pa tja niti ne zahajajo. So pa dražje cene v nočnih klubih, ko se cena za peneč hmeljev napitek ne spusti pod pet evrov, čeprav postrežejo domače pivo, ne pa enega izmed bolj priznanih tujih pivovarn, priljubljenih po vsem svetu.

"Ko sem bil v Španiji, sem odšel v najlepšo restavracijo v Barceloni in me je skoraj kap, ko sem prejel račun, nato pa so mi prijazni domačini rekli, naj ne obiskujem najbolj obljudenih lokalov na turističnih mestih, ampak naj grem raje v slabše, ki navzven zgledajo zanikrni, a imajo odlično hrano in sangrijo. Tako je tudi bilo. Zato moraš vedno vprašati domačina in najti pravo zadevo," je pojasnil pravilo, ki velja v vseh turističnih državah, kjer obstaja cenovni razkorak med storitvami v lokalih.

Poslušali smo njegov nasvet in si zapisali nekaj imen. Kmalu bomo preizkusili, ali so njegove besede resnične in bo treba za pijačo odšteti petkrat manj kot ob prvem srečanju z azerbajdžanskimi natakarji. To bi se zdelo neznansko poceni tudi v primerjavi s Slovenijo.