Petra Majdič: Slovenci, stopimo skupaj!

"Prisegla sem, da ne bom odšla v Soči. No, zdaj sem tu," si je kot vodja slovenske reprezentance na zimskih olimpijskih igrah 2014 nekaj kosov zarečenega kruha privoščila Petra Majdič. V Sočiju se je lahko še enkrat prepričala o tem, kako velik ugled ima še vedno v športnem svetu. Kar 24 zmag v svetovnem pokalu, tri odličja z velikih tekmovanj in prav toliko malih kristalnih globusov ji namreč zagotavljajo status tekaške legende. Zdaj na kakšen uspeh upa tudi v novi vlogi, čeprav se pred večerno slovesnostjo ob odprtju ZOI zavestno ne želi pridružiti evforičnemu valu visokih pričakovanj.

Petra Majdič – vodja slovenske olimpijske reprezentance. Verjetno delegaciji niste dali le imena in priimka. Na katerem področju lahko odpravi namenite največ? Zaradi razmeroma kratkega časovnega razkoraka med koncem tekmovalne kariere in imenovanjem za vodjo reprezentance sem še vedno medijsko zanimiva. Sprva sem mislila, da je to slabost. Zdaj vidim, da je prednost, saj lahko s svojimi nastopi razbremenim športnike. Vidim se torej v vlogi tiste osebe, ki lahko ublaži pritiske in športnikom omogoči lažjo pripravo na nastope. Z referencami svoje kariere lahko pojasnim, zakaj ni tako preprosto napovedati olimpijske kolajne. Govorice o megalomanskem številu medalj je treba utišati. Argumente lahko črpam iz svoje kariere.

A brez ugibanj o številu kolajn vseeno ne gre … To se je vedno dogajalo in vedno se bo. To igram daje poseben čar. Ne zatikam si oči. Ko govorim o tem, da je treba te razprave omejiti, pa v razmišljanje vnašam zgolj kritični pogled in se sprašujem o realnosti napovedi. Kritična sem poskušala biti tudi tedaj, ko so se v javnosti pojavila ugibanja o tem, zakaj se je kdo znašel v reprezentanci. Norme so bile postavljene dolgo nazaj, hkrati pa so bile tudi strokovno obrazložene.

Zdi se, da so tovrstna negodovanja sestavni del postopka izbora potnikov na olimpijske igre. Slovenska folklora? Da, sprva se sprašujemo, zakaj smo nekomu zaprli vrata. Po koncu iger pa na dan privrejo debate o olimpijskih turistih.

Se je vaš pogled na to temo po koncu kariere in ob vključevanja v funkcionarske vode spremenil? Bila sem naivna. A ko sem se spoznala s sistemom, sem videla, da ima logiko, smisel in rdečo nit. Zdaj lahko trdim, da obstajajo tehtni razlogi, zakaj določen športnik potuje na igre. Ne gre za trenutek navdiha ali ocenjevanje simpatičnosti. Vsak zakaj ima svoj zato. Da, res je. Ko se poglobiš v sistem, na vse skupaj gledaš z drugačnimi očmi. Vse skupaj lahko orišem ali simboliziram s primerom, s katerim se spopadam na svojih delavnicah za podjetja. Tam vse udeležence sprva pošljem na tekaške smuči, nato pa jim povem, da bodo v vadbo vključili še puško. Kot po pravilu so sprva vsi navdušeni in predvsem prepričani o tem, da bodo zlahka streljali. A ko se zadihani in utrujeni znajdejo pred tarčami, se njihov pogled na ta šport povsem spremeni. Podobno je v zgoraj navedenem primeru. Trdite, da je Slovenija na olimpijske igre v Soči poslala najboljšo reprezentanco? Da. Tudi tisti mladi, za katere pravimo, da nabirajo izkušnje, so se že dokazali in si zaslužili vozovnico za Soči.

Pričakujete, da vas bo kdo med igrami pocukal za rokav in kot nekdanjo olimpijko vprašal, kako ravnati v kakšnem položaju? Dvomim. Morda se bomo v sproščenem pogovoru dotaknili različnih razmer. Večina športnikov se na velikih tekmovanjih zapre v svoj svet. Vsem bom na voljo, a ne želim nastopati kot vsevedi svetovalec.

Slovenski športniki se v dragem in oddaljenem Sočiju ne bodo mogli zanašati na veliko podporo s tribun. Mar športnik vendarle lahko tudi "na daljavo" čuti podporo svojih privržencev? Navsezadnje je bilo podobno, ko ste tekmovali v Kanadi. Ko navijajo Slovenci, so najboljši na svetu! Prav zato bi vse pozvala, da strnemo svoje vrste. Slovenci, stopimo skupaj. V teh časih, ki za našo državo niso najboljši, je to še toliko bolj pomembno. Šport ima neizmerno moč. Lahko združuje, povezuje in navdaja s pozitivno energijo. Žal bo prostora za naše navijače na tribunah malo. Še največ na hokeju. A tudi dobre misli iz domovine so močne.

Po vrnitvi v domovino vas čaka nova športna vloga. Izvoljeni ste bili za podpredsednico Smučarske zveze Slovenije. Napoved nove kariere? To bo moj maksimum. Ha, ha … Sem oseba, nagnjena k akciji. Z velikimi težavami preživljam čas v pisarni. Se pa spreminjam in se počasi kalim. Naučila sem se diplomatskih prijemov. Le še redko udarim na prvo žogo. Priznam tudi, da sem potrebovala kar nekaj časa, da sem sprejela vlogi vodje odprave za Soči in podpredsedniško mesto pri SZS. "Petra, zakaj? Ne nakoplji si težav in potencialnih sovražnikov," sem si dopovedovala. Na koncu pa sem le presodila, da bi ob vnovični zavrnitvi izgubila pravico do javnega kritiziranja.