Pet krogov s pridihom športne večnosti

Kot na dlani je, da evropske igre, svojevrsten športni eksperiment stare celine, na poti do globlje uveljavitve čaka še vrsta ponovitev in krepitev kredibilnosti. Ključno vprašanje bo predvsem, kdo si lahko privošči organizacijo tako velikega tekmovanja, ki bi lahko svojo športno nišo iskalo predvsem v smeri kvalifikacijskega poligona za nastop na olimpijskih igrah. Le te bodo svojo mogočnost znova razkazovale prihodnje leto. Čez natančno 410 dni bo namreč na osrednjem olimpijskem štadionu v Riu zagorel ogenj iger 31. olimpijade, zaplapolala pa bo tudi olimpijska zastava z mogočnimi petimi krogi.

Pet olimpijskih krogov spada med najbolj prepoznavne simbole na zemeljski obli z jasno asociativno logiko občinstva, ki zlahka povežejo simbol s predmetom ali dogodkom. Po raziskavi, ki jo je lani ob asistenci Mednarodnega olimpijskega komiteja izpeljala agencija Kantar Media, se kar 93 odstotkov ljudi zaveda povezave med olimpijskim simbolom in olimpijski igrami.

Zakaj pet krogov?

Olimpijsko zastavo sestavlja pet sklenjenih krogov v dveh vrstah (v zgornji moder, črn in rdeč, na spodnji rumen in zelen) na beli podlagi. Danes samoumeven simbol ima dvojni pomen. Ko je oče simbola, baron Pierre de Coubertin, sicer tudi alfa in omega obuditve olimpijske ideje in krovne organizacije, pred več kot 100 leti skiciral kroge, je ob tem poudaril, da pet krogov simbolizira pet delov sveta.

S tem je imel v mislih celine, ki so prispevale športnike na olimpijskih igrah leta 1912 v Stockholmu. Na Švedskem so poleg Evropejcev, med katerimi je bil tudi prvi slovenski dobitnik olimpijske kolajne Rudolf Cvetko v avstroogrski sabljaški reprezentanci, sodelovali še športniki iz Azije, Afrike, Avstralije in Amerike (južne in severne).

Dodaten pomen pa so imele tudi barve na zastavi. Z barvami petih krogov in belim ozadjem je bilo namreč mogoče sestaviti zastave vseh 28 držav udeleženk olimpijskih iger.

Del olimpijskih iger od leta 1920

Coubertin je kroge skiciral leta 1913, leto zatem jih je predstavil na kongresu Mednarodnega olimpijskega komiteja v Parizu. Toda zaradi prve svetovne vojne in prve odpovedi iger (leta 1916 bi jih moral gostiti Berlin) je morala olimpijska družina na slovesni krst novega simbola čakati vse do leta 1920. Takrat je ob prisotnosti belgijskega kralja Alberta, ki je igre v Antwerpnu tudi slovesno odprl, prvič zaplapolala olimpijska zastava.

Vse odtlej je ta sestavni del vseh slovesnosti in iger na splošno. Uveljavil se je tudi sistem prehajanja zastave iz rok v roke gostiteljev. Tako je ena najbolj prepoznavnih zastav že v brazilskih rokah. Do primopredaje je prišlo na zaključni slovesnosti zadnjih olimpijskih iger v Londonu. Na podoben način bodo Brazilci zastavo 21. 8. 2016 predali Japoncem. Olimpijske igre leta 2020 bo namreč gostil Tokio.