Četrtek, 19. 9. 2024, 4.00
2 tedna, 3 dni
Na današnji dan (19. september) …
Leta 2020 je slovenski kolesarski as Tadej Pogačar na predzadnji etapi dirke po Franciji na kronometru uprizoril izjemno predstavo, proti do te etape vodilnemu Primožu Rogliču je nadoknadil 57 sekund zaostanka in si nadel rumeno majico. Dan zatem je postal prvi Slovenec s skupno zmago na Touru, Roglič je bil na koncu drugi.
Leta 2021 je slovenska odbojkarska reprezentanca na evropskem prvenstvu osvojila srebrno kolajno. V finalu so jo s 3:2 (-22, 20, -20, 20, 11) premagali Italijani. To je bil še tretjji naslov evropskih podprvakov za Slovence na zadnjih štirih EP.
Leta 2023 so slovenske kanuistke Eva Alina Hočevar, Alja Kozorog in Lea Novak osvojile bronasto medaljo v ekipni vožnji na svetovnem prvenstvu v Lee Valleyu pri Londonu.
Leta 1992 je ukrajinski skakalec ob palici Sergej Bubka na atletskem mitingu v Tokiu preskočil šest metrov in 13 centimetrov in izboljšal svoj svetovni rekord.
Leto pozneje ga je v Sestrieru v Italiji popravil še za en centimeter, nato pa je trajalo dvajset let, da smo dočakali novo rekordno znamko. Ta zdaj znaša šest metrov in 16 centimetrov, njen lastnik pa je Francoz Renaud Levillenie, ki mu je dosežek uspel na dvoranskem mitingu v Donetcku v Ukrajini.
Bubka je prvič rekordno znamko preskočil že leta 1984 (585 centimetrov) še kot atlet Sovjetske zveze, nato pa naslednjih deset let prevladoval v tej atletski disciplini. Rekord v skoku ob palici je izboljšal 17-krat (kar 35-krat, če štejemo še dvoransko atletiko), prvi je tudi preskočil mejo šestih metrov (leta 1985 na mitingu v Parizu).
Danes 52-letni Ukrajinec je osvojil eno zlato olimpijsko odličje za Sovjetsko zvezo (leta 1988 v Seulu), ob tem pa še šest naslovov svetovnega prvaka (tri za SZ in tri za Ukrajino), enkrat je bil evropski prvak, v dvorani pa štirikrat svetovni in enkrat evropski.
Bubkov najboljši dosežek na prostem je 6,14 metra, v dvorani celo 6,15. Mednarodna atletska zveza (IAAF) od leta 2000 naprej rekordov v dvorani in na prostem ne deli več, nov svetovni rekord je 15. februarja leta 2020 postavil Francoz Armand Duplantis, ko je preskočil 618 centimetrov, prav tako v dvorani v Glasgowu.
Zgodilo se je še …
Leta 1926 je bil odprt milanski štadion San Siro (od leta 1980 nosi ime Giuseppe Meazza), na katerem tekme igrata Inter in Milan. Sprejme 85.018 navijačev, gostil pa je tudi tekme svetovnega prvenstva 1934 in 1990 ter finale lige prvakov leta 2001 in 2016.
Leta 1954 je bil odprt štadion Olimpico Monumental v Portu Alegreju v Braziliji, ki sprejme 51.081 ljudi. Na njem tekme igra Gremio, klub, pri katerem je kariero začel sloviti Ronaldinho.
Leta 1988 je ameriški skakalec v vodo Greg Louganis na igrah v Seulu ubranil naslov olimpijskega zmagovalca v skokih s trimetrske deske. Nobenemu skakalcu pred njim ni uspelo zmagati v tem tekmovanju na dveh igrah zapored. V predtekmovanju je po odskoku z glavo zadel ob desko in utrpel pretres možganov, a vseeno osvojil zlato, javnosti pa tedaj ni zaupal, da je okušen z virusom HIV. Za to je izvedel šest mesecev pred igrami v Seulu.
Leta 1999 je Bayern München v nemški Bundesligi zabeležil eno najbolj čudnih zmag v zgodovini nogometa. Proti Eintrachtu Frankfurtu je zaostajal z 0:1, v 62. minuti ostal brez obeh vratarjev (Oliverja Kahna in Bernda Dreherja), nato pa z vezistom Michaelom Tarnatom v vratih zmagal z 2:1.
Leta 2009 so košarkarji Srbije v polfinalu evropskega košarkarskega prvenstva na Poljskem po podaljšku s 96:92 premagali Slovenijo, ki je sploh prvič nastopila med najboljšimi štirimi ekipami stare celine.
Leta 2015 je reprezentanca Japonske na prvenstvu v Angliji s 34:32 premagala Južno Afriko in poskrbela za največje presenečenje v zgodovini svetovnih prvenstev v ragbiju.
Leta 2017 je nekdanji kapetan košarkarske reprezentance Goran Dragić vnovič potrdil, da se poslavlja od izbrane vrste.
Leta 2020 je kajakaš Peter Kauzer na evropskem prvenstvu v Pragi osvojil srebrno kolajno, premagal ga je le domačin Jiri Prskavec.
Leta 2021 je slovenska mladinska reprezentanca do 17 let v košarki 3x3 osvojila naslove evropskega prvaka. V Lizboni je v zasedbi Luka Lampret, Martin Gerbec, Domen Benčina in Črt Čabrilo v finalu z 19:14 ugnala Ukrajino.
Rodili so se …
1922 pokojni češki atlet Emil Zatopek
1922 pokojna češka atletinja Dana Zatopkova
1936 pokojni ameriški atlet Al Oerter
1943 pokojna avstrijska smučarka Christl Haas
1953 pokojni slovenski skakalec na smučeh in trener Bogdan Norčič
1967 nekdanji ruski rokoborec Aleksandr Karelin
1974 nekdanja slovenska rokometašica Sergeja Stefanišin
1978 nekdanja slovenska odbojkarica Nataša Cingerle
1981 nekdanji slovenski nogometaš Štefan Horvat
1981 italijanski kolesar Damiano Cunego
1982 grška teniška igralka Eleni Daniilidou
1982 ameriški hokejist Jordan Parise
1985 nekdanja slovenska atletinja Pia Tajnikar
1986 slovenski nogometaš Andrej Dugolin
1990 ukrajinska biatlonka Julija Džima
1990 angleški nogometaš Kieran Trippier
1990 ameriški igralec ameriškega nogometa Stephon Gilmore
1990 ruski nogometaš Mario Fernandes
1991 ameriški košarkar CJ McCollum
1992 iranski nogometaš Alireza Beiranvand
1994 slovenski nogometaš Luka Krajnc
1996 gabonski košarkar Chris Silva
1997 hrvaški nogometaš Mihael Klepač
1998 ameriški košarkar Trae Young
1998 britanski taekwondoist Bradly Sinden
1999 slovenski košarkar Tim Tomažič
1999 portugalski nogometaš Diogo Costa