Paraolimpijci odštevajo: še manj kot leto dni do Ria

Kot veleva tradicija zadnjih desetletij, se bodo športniki invalidi merili na istih prizoriščih kot tisti na olimpijskih igrah. In po tradiciji bo močna tudi slovenska udeležba, Slovenci pa računajo na visoka mesta.

Novi panogi sta kajak – kanu in triatlon Paraolimpijske igre v Riu, izvedli jih bodo med 7. in 18. septembrom prihodnje leto, bodo že 15. po vrsti. Tekmovanje prvič gosti Južna Amerika, novi panogi pa bosta kajak – kanu in triatlon.

Svetovna elita športnikov invalidov se bo merila še v plavanju, nogometu, tenisu, golbalu, judu, košarki, bocci, namiznem tenisu, ragbiju, strelstvu, sabljanju, dviganju uteži, atletiki, odbojki, lokostrelstvu, kolesarstvu, maratonu, jadranju, dresurnem jahanju in veslanju.

Športnice in športniki se bodo bojevali za medalje na štirih prizoriščih, v Barri, Deodoru, na Maracani in na Copacabani.

Z normo A se lahko pohvalita le Đurić in Plank Leto pred igrami ima nekaj slovenskih športnikov nastop že zagotovljen, Slovenci so tudi pribojevali nekaj kvot za nastope, v nekaterih panogah pa še trajajo boji za uvrstitev na igre.

V slovenski odpravi se lahko z normo A pohvalita plavalec Darko Đurić in atlet Henrik Plank, kvoto za Rio so izpolnili tudi strelci Franček Gorazd Tiršek, Franc Pinter, Veselka Pevec in Damjan Pavlin. Za Pinterja bodo to že sedme paraolimpijske igre.

Atleta Sandi Novak in Jana Führer imata normo B, točke za Rio zbirajo kolesarji, reprezentanca v odbojki sede pa bo prvi teden novembra na domačem evropskem prvenstvu v Podčetrtku, ki ga organizira krovna slovenska organizacija za šport invalidov Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite, lovila normo za pot v Brazilijo.

Razmah paraolimpizma bo doživela še Južna Amerika "Pričakujem, da bo zanimanje za šport invalidov večje. Vesel pa sem, ker bomo po razmahu paroalimpizma v Evropi in Aziji tak razcvet doživeli tudi v Južni Ameriki," leto pred igrami razmišlja predsednik ZŠIS-POK Damijan Lazar, ki opozarja, da bo treba za vrhunske rezultate vložiti že več sredstev.

"Šport invalidov je profesionalen šport, vse bolj se približuje športu neinvalidov," meni Lazar, ki verjame, da bo s pomočjo dobrega nastopa v Riu in odmevnosti iger poraslo zanimanje za šport invalidov tudi v Sloveniji. "Moramo zgraditi večjo bazo mladih športnikov, predvsem pa zagotoviti konkurenco," je jasen Lazar, ki upa, da bo slovenske barve v Riu branila tudi reprezentanca v odbojki sede.

Kdo lahko preseže Franja Izlakarja? Slovenija je na igrah prisotna od leta 1992 kot samostojna država. Atlet Franjo Izlakar ima šest medalj. V Barceloni 1992 je s svetovnim rekordom osvojil zlato medaljo v suvanju krogle in s paraolimpijskim rekordom zlato medaljo v metu diska. V zgodovino se je zapisal kot dobitnik prve zlate medalje za samostojno Slovenijo. V Barceloni je Slovenija zbrala tri medalje, v Atlanti 1996 pet, v Sydneyju 2000 in Atenah 2004 po štiri, v Pekingu 2008 tri, na zadnjih igrah v Londonu 2012 pa eno.

Prireditelji iger so sporočili, da bo na tekmovanjih nastopilo približno 4.350 športnikov iz vsaj 160 držav. V 22 panogah bodo podelili skupno 526 kompletov medalj.

Večji bo delež športnic, ki jih bo predvidoma 1.650, približno desetina več kot v Londonu in kar dvakrat več kot v Atlanti pred 19 leti.

Izničiti želijo sloves Ria kot mesta, neprijaznega do invalidov V Riu 2016 si bodo na paraolimijskem delu olimpijskega festivala prizadevali za odlično izvedene igre, ki bodo udeležencem ostale v spominu, poleg tega pa želijo predstaviti svojo državo kot napredno tudi na področjih vključenosti invalidov, ne le športnikov, v družbo.

Prav paraolimpijske igre bodo tudi priložnost za mesto, da naredi več za invalide. Tako je eden od ciljev, da bodo do iger vsa mestna transportna sredstva prijazna do invalidov, prav tako pa želijo takšne prilagoditve doseči tudi za hotele v mestu, vsaj tiste, ki jih namensko gradijo za igre. Tako naj bi kmalu izničili sloves Ria kot mesta, v katerem se je izjemno težko premikati na invalidskem vozičku.