Ponedeljek, 16. 3. 2020, 13.00
4 leta, 8 mesecev
Miro Cerar
Olimpijske igre: da ali ne? Kaj pravi legenda slovenskega športa?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
2
Kako na nastale razmere, povezane s širjenjem novega koronavirusa covid-19, gleda slovenski olimpionik Miro Cerar?
Čez natanko 130 dni bi se v Tokiu na Japonskem morale začeli poletne olimpijske igre. Vrhunec za več kot 11 tisoč najboljših športnikov na svetu, med katerimi bi moralo biti tudi od 60 do 80 slovenskih. Kakšna bo usoda športnega vrhunca letošnjega leta? Kako na položaj gleda nekdanji vrhunski telovadec, dvakratni olimpijski prvak Miro Cerar, ki je bil izbran za vodjo slovenske olimpijske odprave?
Nekdanji telovadec Miro Cerar, eden najbolj trofejnih slovenskih športnikov vseh časov, nima odgovorov glede prihodnjega razvoja dogodkov, saj jih zaradi številnih neznank, povezanih z novim koronavirusom covid-19, nima niti stroka, ve pa, kako se v teh dneh počutijo športniki, ki so ostali brez tekem in pravih treningov, mnogi tudi brez motivacije.
"Položaj je seveda zelo težek za športnike. Ti so se vestno pripravljali na sezono, ki prinaša tudi olimpijske igre, da o gospodarstvenikih in drugih subjektih, ki bodo utrpeli hudo škodo, sploh ne govorim," se zaveda Cerar, nekdanji vrhunski športnik, v drugem življenjskem poglavju pa odvetnik in predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj, ki je 28. oktobra lani praznoval okroglih 80 let.
"Položaj je zelo težek za športnike. Ti so se vestno pripravljali na sezono, ki prinaša tudi olimpijske igre, da o gospodarstvenikih in drugih subjektih, ki bodo utrpeli hudo škodo, sploh ne govorim."
"Vse se je obrnilo na glavo, a nimamo kaj"
"Dejstvo je, da se življenje na vsake toliko umiri. Prej smo vsi zelo hiteli, zdaj je povsem drugače. Vse se je obrnilo na glavo, a nimamo kaj. Morali bomo prestati to, kar nam je naloženo," preudarno sporoča nekdanji bog konja z ročaji.
Na vprašanje, ali bi trenutne razmere in nič kaj svetlo prihodnost, ki nas čaka, lahko primerjal s katerim drugim življenjskim obdobjem v osmih desetletjih, kolikor jih šteje, Cerar odgovarja, da tega ne more primerjati z ničimer.
Cerar je prav v Tokiu, ki bi poleti moral gostiti olimpijske igre, leta 1964 postal olimpijski prvak na konju z ročaji in uspeh dopolnil z bronom na drogu. Večkrat je že povedal, da ga na Japonsko, ki jo je nazadnje obiskal novembra lani, vežejo izredno lepi spomini.
"Okusili smo različne politične zdrahe, a česa takega še nismo doživeli"
"V preteklosti smo že okusili različne politične zdrahe med Vzhodom in Zahodom in s tem posledično olimpijske igre, ki so jih enkrat bojkotirali Američani, drugič Rusi, ki so izpustili olimpijske igre v Los Angelesu leta 1984, da druge svetovne vojne niti ne omenjam, a česa takega res še nismo doživeli."
Na vprašanje, kdaj se je začel zavedati resnosti položaja, odgovarja, da težko presodi, saj ima tudi sicer kar precej zdravstvenih težav, ki ga opozarjajo na realnost in spodbujajo k večji skrbi zase.
"Se pa zavedam, da je tudi v tej situaciji dobro biti odgovoren, pri čemer pa pretiran strah in panika nista primerna," sporoča Cerar.
Olimpijske igre v Tokiu bi se morale začete čez dobre štiri mesece oz. 130 dni.
Olimpijske igre: da ali ne?
Kako gleda na možnost izvedbe poletnih olimpijskih iger v Tokiu?
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach za jutri načrtuje telefonsko izpeljane izredne pogovore s članicami olimpijske družine, s katerimi naj bi mednarodne organizacije, nacionalne komiteje in športnike seznanil s trenutnim položajem, govorili pa naj bi tudi o kvalifikacijah za igre. Po svetu so odpovedani ali preloženi že skoraj vsi športni dogodki, japonski predsednik vlade Shinzo Abe pa je še v petek zatrdil, da bo Tokio olimpijske igre gostil po prvotnem načrtu, torej med 24. julijem in 9. avgustom 2020.
Cerar o tem ni tako prepričan. "Seveda razmišljam tudi o tem, kaj se bo zgodilo z olimpijskimi igrami, ki so pod vprašajem, a za zdaj je ta odločitev v rokah drugih in ni v naši pristojnosti. Bomo videli, kaj bo. Dejstvo je, da je bilo v priprave olimpijskih iger vloženega ogromno dela in da bi bila prestavitev iger za državo gostiteljico velikanska škoda."
Na Japonskem večina ne verjame, da se bodo OI začele julija
Mednarodni olimpijski komite (Mok) bo v torek in sredo izvedel različne telefonske konference glede vpliva pandemije novega koronavirusa na izpeljavo letošnjih olimpijskih iger v Tokiu, ki bi se morale začeti 24. julija. Medtem ko pri Moku vztrajno trdijo, da se pripravljajo na izvedbo po prvotnem programu, pa je vse več dvomov na Japonskem.
Tam so izvedli anketo in 70 odstotkov vprašanih meni, da olimpijskih in paralimpijskih iger ne bodo izpeljali v načrtovanih terminih, poroča japonska tiskovna agencija Kyodo News.
Mok bo sicer v torek in sredo govoril s predstavniki športnikov, nacionalnih olimpijskih komitejev in mednarodnih zvez. Ključna tema bodo priprave na OI 2020, ne gre pa pričakovati odločitve o tem, ali bodo igre leto poleti ali v katerem drugem terminu.
Kanadčan Dick Pound, član Moka od leta 1978, je sicer dejal, da morajo odločitev o igrah sprejeti vsaj dva meseca pred začetkom OI.
Vir: STA
Olimpijske igre v zgodovini že odpovedane, ampak samo petkrat
Sam se s prestavitvijo iger še ni srečal. V zgodovini so bile olimpijske igre sicer odpovedane petkrat. Vedno je bil razlog vojna.
Poletne olimpijske igre so bile odpovedane v letih 1916, 1940 in 1944, zimske pa v letih 1940 in 1944.
Poletne olimpijske igre 1916 bi morale potekati v Berlinu, a so odpadle zaradi prve svetovne vojne
Tudi poletne olimpijske igre 1940, ki bi jih moral gostiti Tokio na Japonskem, so bile odpovedane zaradi vojne. Tokio je takrat status prizorišča izgubil že leta 1938, in sicer zaradi napada Japonske na Kitajsko, zato je ta vloga pripadla finski prestolnici Helsinki, ki je bila druga v izboru. Helsinki so igre gostili leta 1952.
Poletne olimpijske igre leta 1944 bi moral gostiti London, a so bile odpovedane zaradi druge svetovne vojne. Zaradi odpovedi je Londonu pripadlo mesto gostitelja olimpijskih iger 1948 brez novih izborov.
Leta 1940 bi zimske olimpijske igre moral gostiti Saporo na Japonskem, a so gostiteljstvo zaradi izbruha druge kitajsko-japonske vojne že dve leti prej vrnili Mednarodnemu olimpijskemu komiteju.
Štiri leta pozneje bi zimske olimpijske igre morale potekati v Cortini d'Ampezzo, a so zaradi druge svetovne vojne odpadle. Zimske olimpijske igre so tako potekale leta 1948 v St. Moritzu v Švici, Cortina d'Ampezzo pa je prevzela gostiteljstvo iger leta 1956.
Preberite še:
2