Olimpijske igre brez ognja, zastave in žensk

Olimpijski štadion kot osrčje olimpijskega dogajanja.

Olimpijski štadion Panathinaiko je še danes ena od najbolj priljubljenih turističnih točk v Atenah. Kaj ne bi bila, ko pa se je prav tam leta 1896 začela pisati zgodovina sodobnih olimpijskih iger.

Pobudnik oživitve olimpijske ideje je bil francoski zgodovinar in športni zanesenjak Pierre de Coubertin , ki se je ob brskanju po preteklosti dodobra navdušil nad antičnimi olimpijskimi igrami. Te naj bi potekale vsaj od leta 776 pred našim štetjem, po mnenju mnogih proučevalcev pa njihova zgodovina sega krepko v drugo tisočletje pred našim štetjem.

Tradicijo je v duhu izkoreninjanja poganskih običajev leta 393 prekinil rimski cesar Teodozij I. De Coubertin je idejo o oživitvi enotnega športnega tekmovanja prvič javno naznanil leta 1892, kocka o vzklitju olimpijskega druženja pa je padla dve leti pozneje.

Prvi prvak Američan, najbolj čislan domačin

Na tekmovanjih, kjer je bila zaradi porodnih krčev obujene olimpijske ideje in logističnih težav udeležba dokaj skromna, je čast prvega olimpijskega prvaka pripadla Američanu Jamesu Connollyju, ki je slavil zmago v troskoku. Uspešni so bili tudi njegovi rojaki. Američani so namreč v domovino odnesli enajst zlatih, šest srebrnih in dve bronasti kolajni.

Več, skupno kar 46, a manj zlatih (deset), so osvojili Grki, a med njimi tisti, ki so si jo najbolj želeli. Tedaj 23-letni Spiridon Louis iz Marousija je namreč postal olimpijski prvak v maratonu, 42.195 metrov dolgem teku, vzdržljivostni preizkušnji, ki jo je navdahnil tek grškega vojaka od Maratona do Aten, po katerem je poročal o zmagi nad Perzijci in izdahnil. Spiridom, ki je za maratonsko preizkušnjo potreboval 2 uri, 58 minut in 50 sekund,  je postal grški nacionalni junak.

9 športov, 43 disciplin: športniki so se na prvih olimpijskih igrah za odličja potegovali v atletiki, dvigovanju uteži, rokoborbi, sabljanju, strelstvu, kolesarstvu, gimnastiki, plavanju in tenisu, medtem ko so tekmovanja v veslanju in jadranju zaradi neugodnega vremena odpadla.

Prvi olimpijski boji so v Atenah potekali med 6. in 15. 4. 1896

(Še) brez Slovencev  …

Iger prve olimpijade se je udeležilo 241 športnikov iz štirinajstih držav. Med njimi ni bilo Slovencev, ki so v olimpijsko areno zakorakali šele 16 let pozneje. Na petih igrah je namreč v avstrijski izbrani vrsti nastopil sabljač Rudolf Cvetko. Na ekipni tekmi v Stockholmu se je zavihtel celo na stopničke, saj je preizkušnjo končal na drugem mesto. V slovenski športni zgodovini je njegova srebrna kolajna zapisana kot prva slovenska na olimpijskih igrah.

… predstavnic nežnejšega spola …

Med udeleženci pa boste zaman iskali tudi predstavnice nežnejšega spola. Med glavnimi nasprotniki je bil prav oče olimpizma De Coubertin, saj na bi bili ženski nastopi nezanimivi in neprimerni.  

Vseeno športna zgodovina beleži ženski maratonski nastop v Atenah. Grkinja Stamata Revithi, znana tudi pod vzdevkom Melpomena po liku iz grške mitologije, naj bi namreč dan po uradni maratonski preizkušnji tudi sama pretekla 42 kilometrov dolgo progo. S tem naj bi dokazala, da mora biti v športu prostor tudi za ženske.

Že leta 1900, na drugim olimpijskih igrah v Parizu, je bilo med 1.330 nastopajočimi ducat deklet. Olimpijska listina tudi posebej opozarja na enakopravnost med spoloma. Tako je bil leta 1991 sprejet tudi odlok, po katerem mora vsak novi šport v olimpijskem programu vključevati tekmovanja za oba spola. Na zadnjih olimpijskih igrah v Londonu je bilo med vsemi udeleženci 44 odstotkov žensk.

… olimpijske zastave in ognja.

Olimpijske igre v Atenah pa niso vključevale niti številnih elementov, ki so dandanes del železnega repertoarja največjega športnega dogodka. Otvoritvena slovesnost, na kateri je 6. aprila 1896 (OI so se končale 15. 4.),  igre odprl grški kralj Jurij I, se tako ni končala s prižiganjem olimpijskega ognja. Ta simbolična tradicija ima v igrah sodobne dobe svoje korenine v letu 1928.

Osem let pred tem, na olimpijskih igrah  v Antwerpnu, pa so prvič predstavili tudi olimpijsko zastavo. Ta vključuje belo podlago in pet sklenjenih olimpijskih krogov. Gre za najbolj prepoznaven simbol, ki ga je že leta 1912 oblikoval baron De Coubertin. Iz barv krogov je bilo tega mogoče sestaviti vse zastave držav udeleženk, danes pa velja, da krogi simbolizirajo predvsem enotnost petih celin.

Ogenj in zastava: danes neločljivi del olimpijskih iger.

Nasvidenje v Riu!

Kar 120 let stara zgodba o sodobnih olimpijskih igrah se bo nadaljevala letos. Do danes je bilo organiziranih 27 poletnih in 22 zimskih olimpijskih iger. Letos bo gostitelj največjega športnega dogodka, ki se dodobra zajeda tudi v politične, gospodarske, tehnološke in kulturne sfere, Rio de Janeiro. Otvoritvena slovesnost bo na sporedu 5. avgusta, olimpijski ogenj pa bo ugasnil 21. avgusta.