Sreda, 24. 8. 2016, 11.00
3 leta, 6 mesecev
Curtis McGrath, eden od glavnih kandidatov za kajakaško paraolimpijsko zlato
Po nesreči na bojišču v Afganistanu si je zadal cilj, v Riu ga bo uresničil
"Dvajset minut po nesreči sem vsem dejal, da me bodo videli na paraolimpijskih igrah. V čast mi je, da bom zastopal Avstralijo," optimizma kljub izgubi obeh nog v eksploziji v Afganistanu ni zmanjkalo enemu od glavnih kandidatov za zlato paraolimpijsko kolajno v kajaku Curtisu McGrathu.
Olimpijske igre v Riu de Janeriu so pod streho, začenja se tekmovanje petih krogov za paraolimpijce, ki je nekaj časa viselo v zraku, a nzadnje le dobilo zeleno luč. Ne dvomimo, da bo poskrbelo za mnogo čustev in še več zgodb, polnih poguma. Eno takih piše Curtis McGrath.
Bilo je temno, prašilo se je …
"Dobro sem se zavedal, kaj se mi je zgodilo in da nikoli več ne bom hodil s svojimi nogami. A takoj po nesreči sem rekel: 'Videli me boste na paraolimpijskih igrah.'"
Če kdo ve, kako hitro se lahko življenje obrne na glavo, je to zagotovo na Novi Zelandiji rojeni kajakaš, ki bo v Riu zastopal barve Avstralije.
Danes 28-letni športnik se je leta 2006 pridružil avstralski vojski, s katero ga je pot zanesla tudi na misijo v Afganistan. Avgusta pred štirimi leti je v provinci Uruzgan z ekipo na kontrolni točki odstranjeval improvizirane eksplozivne naprave, a ena od teh je ostala skrita.
"Tisti dan sem spregledal eno od naprav, nekaj dni pozneje pa stopil nanjo. Ko sem se zavedel, je bila okoli mene tema in močno se je prašilo. Ležal sem na hrbtu, se poskušal opreti na komolce in takoj ugotovil, da sem ostal brez obeh nog. Huje sem si poškodoval tudi levo zapestje in roko," je prve trenutke po nesreči za avstralski abc.net opisal McGrath.
"Videli me boste na paraolimpijskih igrah."
McGrath ne pozna malodušja. Zaljubljen je v vodo in vodne športe, ob kajaku in kanuju uživa tudi v plavanju.
Kljub tragičnemu preobratu v življenju se ni prepustil malodušju in pesimizmu. "Dobro sem se zavedal, kaj se mi je zgodilo, kako hude so moje poškodbe in da nikoli več ne bom hodil s svojimi nogami. A dobesedno 20 minut po tem, ko se mi je to zgodilo in so me nosili na nosilih, sem jim rekel: 'Videli me boste na paraolimpijskih igrah,'" je moč v najtežjih trenutkih pokazal navdušeni športnik, ki je bil že pred nesrečo zaprisežen plavalec in kanuist.
Med helikopterskim prevozom v bolnišnico je zaradi izgube velike količine krvi večkrat omedlel. V bolnišnici so potrdili izgubo leve noge pod kolenom in desne v višini kolena, a pomembneje je bilo, da ni izgubil volje, pač pa je je imel iz dneva v dan več.
Od intenzivne fizioterapije do vrnitve k športu
Po intenzivni rehabilitaciji z vsakodnevno šesturno fizioterapijo se je McGrath privadil na protezi in nadaljeval začrtano pot proti Riu. Navdušen nad tem, da bodo v Braziliji premierno delili kolajne tudi v njemu ljubem kajaku, se je odločil preizkusiti prav v tej disciplini.
Največji šok je bil hiter uspeh
Le osem mesecev zatem, ko je prvič po nesreči poprijel za veslo, je na svetovnem prvenstvu v Moskvi v svoji disciplini na 200-metrski razdalji postal svetovni prvak. "Največji šok je bilo to, da mi je uspelo tako hitro," se prvih uspehov spominja izjemni borec.
Za Rio je moral iz kanuja presedlati v kajak
Marca 2015 je paraolimpijski komite sporočil, da v Riu ne bo njegove kanuistične preizkušnje, pač pa bodo na sporedu kajakaški boji na mirnih vodah.
McGrath ni okleval in hitro presedlal v hitrejši kajak. Še hitreje so prišli rezultati. Avgusta je na svetovnem prvenstvu v Milanu sedel v dveh čolnih, v kanuju je postal svetovni prvak, v kajaku pa podprvak. Letos je naredil še korak naprej in si v obeh čolnih v svoji kategoriji na 200-metrski razdalji priveslal zlati odličji.
Da bi lahko okusil paraolimpijske igre, je moral njemu ljubi kanu zamenjati za kajak. Rezultati v novem čolnu so prišli hitro. V zadnjih dveh letih je na svetovnih prvenstvih v svojih disciplinah osvojil štiri zlata in srebrno odličje.
Zastopal jo je na bojišču, zastopal jo bo na športnem prizorišču
Dobra štiri leta po nesreči ga čaka paraolimpijski debi, ne v dresu rodne Nove Zelandije, pač pa v opravi Avstralije.
"Življenje mi je dalo drugo priložnost. Ne glede na ovire je treba verjeti vase, v to, česar si sposoben, v to, kar lahko dosežeš. Morda se ti v določenem trenutku kaj zdi nedosegljivo, a če verjameš, morda nekoč bo. Avstralijo sem zastopal na bojišču, zdaj sem počaščen, da jo bom zastopal še na športnem prizorišču," je pred Riom navdušen Kivi, kot so večnega optimista poimenovali prijatelji.