Denis Žvegelj in Jani Klemenčič v Parizu podoživela prvi slovenski kolajni

"Seveda se spomnim te tekme. Vse, kako je šlo, pa do podelitve, na kateri sem bil že strašno utrujen. Tam je bil tudi takratni predsednik Moka Juan Antonio Samaranch," je na krajši prireditvi v Slovenski hiši v Parizu povedal Žvegelj. "Ampak pravo evforijo sva doživela šele doma, saj je šlo za odličje, ki je bilo takrat državnega pomena. Že leto pred tem sva v obdobju samostojnosti osvojila srebro v dvojcu brez krmarja, a takrat je bilo to še bolj ali manj v krogu ljubiteljev veslanja in domačih navijačev na Bledu," je še povedal nekdanji reprezentant v veslanju, ki dobro ve, kako beži čas, saj je prav letos postal dedek.

Da gre za več kot spomin, je dodal v nadaljevanju. "Za dobro tekmo je potrebna dobra priprava. Pred tekmo je bil adrenalin na zelo visoki ravni. V Barceloni smo imeli temperature okrog 40 stopinj Celzija, mene pa je zeblo. Enostavno ugasnejo vse nepotrebne funkcije v telesu. To so občutki, ki jih drugje ni. Na nepomembni tekmi te kmalu po startu vse boli, tukaj pa je šlo samo od sebe. In kasneje sem si vedno rekel, karkoli počneš, če se dobro pripraviš, stvari stečejo."

Denis Žvegelj. Foto: Vid Ponikvar

Klemenčič šele na tekmi dojel, da je šlo zares

Klemenčič, ki je kolajno osvojil skupaj z Milanom Janšo, Sadikom Mujkićem in Sašo Mirjaničem, pa je dejal, da takrat vsega skupaj sploh ni dojemal. "Bil sem premlad. Po tekmi sem imel občutek kot, da je to nekakšna tekma v Beljaku. Da gre zares, mi je bilo jasno v resnici šele na podelitvi ob legendarnem Samaranchu. Ampak ne pozabite, da je veslanje izjemno naporen šport, da je bila razlika majhna, da smo porabili zadnji atom moči in bil sem utrujen."

"Kako težko je priti do medalje, mi je postalo jasno na naslednjih tekmah, tudi na olimpijskih. Leta 1996 v Atlanti smo sodili v krog favoritov in na koncu zaostali za kolajno za toliko, kot smo imeli prednosti v Barceloni. Četrti smo bili nato tudi v Sydneyju, nato celo deveti in takrat se zavedaš, kako težka je pot do kolajne. Iz srca sem vesel, da ste se spomnili tega dogodka."

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac jima je ob tem izročil spominski srebrnik Leona Štuklja, ki so ga na OKS izdali ob 100-letnici prvih zlatih olimpijskih kolajn slovenskega športnika in je namenjen le izbranim posameznikom. "Prav danes sem govoril z Iztokom Čopom, ki je žal že zapustil Pariz in sem mu lahko le čestital. Sam sem dva dni nazaj ob kolajni Andreje Leški spoznal, koliko energije je potrebne za kolajne. Ob tem gredo posamezniku vse dlake pokonci," je dejal Bobinac.

Jani Klemenčič je povsem na koncu spregovoril tudi o svojem ambasadorstvu pri projektu slovenska bakla, ki je obiskala vseh 212 slovenskih občin in zdaj krasi Slovensko hiši v Parizu. "Upam, da sem nalogo opravil uspešno. Če smo v vsaki občini dobili le enega novega športnika, smo dosegli svoj cilj. Šport je v tem norem in čudnem času ena redkih normalnih stvari. Bakla mu daje svetlo prihodnost, zato naj se ta projekt obdrži."