Čaka Srbe in jim obljublja maščevanje

V poplavi individualnih in borilnih športov, ki sestavljajo okostje evropskih iger v Bakuju, je košarka tri na tri kot nalašč za tiste, ki v Azerbajdžanu pogrešajo najbolj priljubljene moštvene igre. Ulična košarka služi nehote kot grob približek in nadomestek pravi dvoranski košarki, ki je priljubljena po vsem svetu, a je vseeno v Bakuju deležna svojevrstne veljave, saj združuje nekatere lastnosti, zaradi katerih košarka spada med najbolj gledane in spremljane športe v Evropi.

Prireditelji so na evropskih igrah na atraktivnem tekmovališču ob Kaspijskem morju pripravili spektakel, ki si ga je vredno ogledati. Glavna arena sprejme več kot tisoč gledalcev. Skoraj vedno se napolni, občinstvo pa lahko udobno uživa v košarkarskih obračunih. Na voljo je še manjše igrišče, ki je neposredno izpostavljeno vremenskim pogojem, sploh soncu in vetru.

Kako kruta zna biti, so v zadnjih dneh na svojih plečih izkusili slovenski košarkarji, saj so tam odigrali dve tekmi in se pošteno preznojili, saj je bilo peklensko vroče. Skoraj 40 stopinj.

Srbi so ambasadorji ulične košarke

Čeprav se igra le na en koš, vsaka reprezentanca pa je lahko na igrišču zastopana le s tremi igralci, je zabava v Bakuju zagotovljena. Ljubitelji košarke lahko pridejo na svoj račun, saj do tovrstne dinamične košarke gojijo ogromno spoštovanje. To je tudi najbolj priljubljena rekreativna različica košarke, ki je bila v Sloveniji vedno dobro sprejeta. Podobno velja za večino evropskih držav, ne manjka pa tudi nekaterih, ki so v želji za boljšim rezultatom posegle po okrepitvah v tujini.

Zato vlada za nastope najboljše slovenske zasedbe v Bakuju vsak dan večje zanimanje. "Ulična košarka je takšna, da prinaša vsaka tekma svojo zgodbo. Enkrat piha veter, drugič je vroče, tretjič so na delu sodniki … Vsako tekmo se je treba prilagajati, po skupinskem delu pa sem lahko zelo zadovoljen z našimi rezultati," je po treh zaporednih zmagah zaupal Jure Eržen, najvišji član slovenske izbrane vrste, ki spada med favorite za osvojitev medalje.

V sredo so slovenski velemojstri, ki so svoje znanje v košarki tri na tri vrsto let nabirali kot "škorci", ugnali Romune. Slednji so aktualni evropski prvaki, isti dan pa so slovenski ekipi priznali premoč tudi neugodni Litovci, nosilci bronaste medalje na zadnjem turnirju najboljših evropskih reprezentanc v Romuniji (2014).

"Odkar se košarka tri na tri igra resno, tako je vsaj v zadnjih štirih letih, smo vedno zraven. Bili smo tretji na svetu, pred tem pa še četrti. Spadamo v vrh, ni nam pa še uspelo priti na njega. Obakrat smo izgubili polfinalna dvoboja s Srbi. Zato v Bakuju čakam le na njih ter na naše maščevanje. V zadnjih letih imajo Srbi najboljšo ekipo na svetu in mi je kar všeč, kako igrajo košarko. Ogromno naredijo za promocijo tega športa. So neke vrste ambasadorji, ki jim je treba čestitati. Dobro, so mlajši od nas, a delajo samo to, saj so profesionalci," pravi 39-letni Gorenjec, ki je uradno najstarejši udeleženec košarkarskega turnirja v Bakuju.

Je tudi oče dveh otrok in redno zaposlen bankir, tako da iz leta v leto težje prenaša košarkarske zahteve in obveznosti, povezane z dokazovanjem na dveh frontah.

Najraje čaka, da se vrne v hotel, oprha in odigra namizni tenis

"Ker smo v Bakuju zmagovalci skupine A, Srbom pa kaže odlično v skupini C, se lahko z njimi srečamo le še v finalu. Upamo, da bo resnično tako in da jih bomo na koncu premagali," je izpovedal željo najstarejši udeleženec košarkarskega turnirja, ki s strani prireditelja zaradi tega še ni prejel nobenega priznanja.

To je Eržen povedal v šali, malce bolj resen pa je bil, ko je postregel s podatkom, da bo 8. julija na rojstnodnevni torti upihnil okroglih 40 svečk. To je veličastna številka za vrhunskega košarkarja iz Gorenjske, ki pa se še ne počuti tako starega, tako da bi lahko izkušnje na mlade rodove prenašal še kar nekaj časa.

"Ulična košarka je šport z veliko stopnjo napetosti in psihoze. Tako ga pač dojemam. Vedno komaj čakam, da pridem po tekmi nazaj v hotel, se stuširam in s soigralcem Krejićem odigram partijo namiznega tenisa. To je to, kar takrat najbolj potrebujem," je najvišji član slovenske zasedbe, ki je izjemno spreten pod košem, kjer pride do izraza njegova "zlata" leva roka, razkril utrujenost, s katero se spopada po najtežjih srečanjih.

Da še ni za staro šaro, vzporedno dokazuje na dveh parketih. V dvoranski košarki je v nedavno končani sezoni Šenčurju pomagal do odmevnih zmag nad novomeško Krko. "Po smoli smo se morali poslovili od izločilnega dela. Na koncu bi lahko bili tudi na mestu, ki ga je na koncu zasedel Šentjur. Imamo pa zelo podobno ime, le kdo bi to opazil," se je nasmejal izkušeni Gorenjec.

Je najvišji 'škorec", član dobro uigrane kranjske zasedbe v ulični košarki, ki ji v tem trenutku v Sloveniji ni para. Za popolno srečo bi potreboval le še zlato medaljo. Na evropskih in svetovnih prvenstvih je še ni osvojil, morda pa se bo z zlatimi črkami izpisalo njegovo ime prav na evropskih igrah v Bakuju. Če bi v finalu padla še favorizirana Srbija, bi bilo veselje nepopisno.