Angleški zvezdnik je pel, štadion pa zdramila eksplozija

Krstnih evropskih iger je konec. Ostalo bo veliko spominov, najlepši bodo v srcu športnikov, ki so se polastili najvišjih mest. Nekaj všečnih spominov bo povezanih tudi z zaključno slovesnostjo, na kateri je Azerbajdžan pomahal v slovo udeležencem tekmovanja, ki bi lahko postalo tradicionalno in vedno močnejše. Zaključna prireditev je bila všečna, proti koncu pa zelo glasna, kar so z nasmehom pozdravili mlajši in poskočnejši udeleženci iger.

Kompleksnega športnega eksperimenta v Bakuju so se od 12. do 28. junija lotevali porodni krči, kar je po svoje razumljivo, saj je bila to njegova prva izvedba. Med drugim je trpela moč konkurence v kraljici iger, atletiki. Tako je bil mogočni objekt, novodobni dom azerbajdžanske nogometne reprezentance, ki bi rad v prihodnosti gostil tudi odprtje olimpijskih iger, med evropskimi igrami poln le dvakrat. Ima skoraj 70 tisoč sedežev, ko pa so se na njem izvajala atletska tekmovanja, na katerih so pred kratkim nastopile četrtorazredne reprezentance, so na njem kraljevala prazna mesta.

Je bil pa razprodan v nedeljo, 28. junija, ko je poskrbel za nov umetniški presežek. Na zaključni prireditvi je bila vloga osrednjih zvezdnikov namenjena športnikom, ki so lahko na dveh ogromnih zaslonih večkrat uzrli najbolj svetleče trenutke iger. Režiser James Hadley, znan po čarobnih spektaklih Cirque de Soleil, s katerimi pleni pozornost v Severni Ameriki, se je odločil, da bo prehod Azerbajdžana iz bogate zgodovine v moderno prihodnost predstavil prek največjih arhitekturnih simbolov.

Slovensko zastavo je nosila judoistka Velenškova

Tako je sredi odra zrasel ogromen Deviški stolp, spomenik razkošne preteklosti, ki spada pod Unescovo zaščito. Po barviti predigri, prepolni glasbenih in koreografskih užitkov, se je stari stolp dobesedno olupil, iz njega pa so pokukali trije znanci, vedno bolj prepoznavni Ognjeni stolpi. Kdor je leta 2012 spremljal tekmovanje Eurosong v Bakuju, jih je že dobro spoznal, v ospredju pa so bili tudi med evropskimi igrami. Za popolno preobrazbo so poskrbeli kar 504 plesalci.

Sledil je mimohod 50 držav udeleženk. Slovensko zastavo je nosila judoistka Anamari Klementina Velenšek, ko pa so športniki naredili častni krog in se ob bučnem aplavzu občinstva namestili na sedežih, se je začel protokolarni del.

Častni govorniki so poželi aplavz, nato pa je sledila nova točka, ki je poveličevala stari tempelj Ateshgah. Ta je tako globoko povezan z narodnim izročilom Azerbajdžana, da se je več kot enomesečno potovanje večnega ognja v čast evropskim igram začelo prav tam. V tem templju, ki časti ogenj, nekoč ga je opeval že Zaratustra, je vzletela velikanska mitološka ptica Simurg, nato pa je sledila paša za oči, saj so se plesalci igrali s svetlobo in pri tem uporabljali moderne trike. Bili so uigrani, po navedbah prirediteljev so opravili več kot 400 ur vaj.

Igre je zaprl veličastni ognjemet

Končalo se je v ritmih, ki jih imajo najraje mladi. Podobno, kot si je Azerbajdžan na Otoku "sposodil" vodstvo tekmovanja, ki je skrbelo za potek olimpijskih iger v Londonu in izkušnje preneslo še na evropske igre v Bakuju, so v Veliki Britaniji poiskali še glasbene izvajalce, s katerimi so na plesno zabavo povabili športnike in športnice. Najmlajši so prišli na svoj račun.

Najprej je nastopila skupina Clean Bandit, dobitnica grammyja leta 2014 za plesno glasbo, nato pa je John Newman, mlada pop atrakcija – točno tako so ga napovedali in predstavili v Bakuju –, odpel tri skladbe. Najbolj je šel v ušesa zadnji hit Love me again, ki ga je spremljal veličasten ognjemet. Prireditelji so po pregrešno dragem slavnostnem odprtju, za katerega naj bi odšteli več kot 80 milijonov evrov, ponovno posegli po najbolj bohotnem arzenalu pirotehničnih dodatkov. Nebo nad Bakujem, najbolj nad Olimpijskim štadionom, je bilo obarvano v žive in svetleče odtenke. Ko se je Newmanova uspešnica bližala koncu, je ognjemet postajal čedalje bolj živ, sledila pa je končna eksplozija, ob kateri je predajo podpisal tudi kakšen bobnič. Štadion je ponovno gorel, Azerbajdžan pa dokazal, da ne velja kar tako za deželo ognja.

Dokončno je športnike v noč in še zadnje druženje popeljal "mag elektronike", DJ Gareth Emery. Kako priljubljen je, priča podatek, da je bil njegov album že dvakrat najbolje prodajan v ZDA.

Na imenitni slovesnosti, polni estetskih užitkov, je manjkalo le nekaj, kar je stalnica na sklepnih dejanjih olimpijskih iger, ki se jim je Baku tako želel približati. Še vedno ni znano, kdo bo prihodnji gostitelj evropskih iger. Če sploh bo kdo. Zabava in plesni cirkus v divjih elektronskih ritmih in drzni razsvetljavi sta bila zato polna vprašanj, še kako bistvenih za prihodnost evropskih iger, ki so v Bakuju dobile razkošno krstno izvedbo.