Torek, 27. 7. 2021, 11.45
2 leti, 8 mesecev
OI Tokio, Judo
Savinjski vihar za novo slovensko kolajno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,68
15
Tina Trstenjak je poskrbela za nov velik uspeh slovenskega juda.
Kljub poškodbi hrbta je najboljša slovenska judoistka Tina Trstenjak na četrti tekmovalni dan olimpijskih iger v Tokiu obogatila slovensko zbirko kolajn. Po finalnem porazu proti Clarisse Agbegnenou je prišla do srebra, tako da je na slovenskem računu OI 2020 zdaj komplet odličij.
Odgovorni za komunikacijo so v Tokiu po posvetu z vremenoslovci danes izdali opozorilo o tropskem viharju, ki bo v torek prešel Japonsko in je že poskrbel za spremembe tekmovalnih urnikov več športov na prostem. Bolj zadržani so bili pri napovedih savinjskega judoističnega viharja v slovenskem taboru. A ga je olimpijski tatami le dočakal. Zanj je poskrbela Tina Trstenjak. Bil je srebrn.
V ponovitvi finala iz Ria 2016 je proti Francozinji Clarisse Agbegnenou, ki vse od zadnjih iger serijsko osvaja zlata odličja na velikih tekmovanjih, sicer z borbenostjo prišla do podaljška in boja za zlato točko, a je na koncu vendarle morala priznati premoč dve leti mlajši petkratni svetovni prvakinji iz Rennesa.
Stopnjevanje
Tudi tekmovalni pristop najboljše slovenske judoistke zadnjih let se je, podobno kot viharji, krepil. Tako v prvi dopoldanski borbi proti 23-letni korejski olimpijski debitantki Han Heeju še ni delovala tako ognjevito kot pozneje. Še več, tekmica je s svojo strategijo izsilila podaljšek, v katerem je Trstenjakova z vazarijem do zlate točke prišla po skupno šestih minutah in 14 sekundah. Hitreje, že po 3:38, je z iponom odpravila Španko Christino Cabano Perez.
Trd je bil tudi četrtfinalni oreh. Proti Anriquelis Barrios se je namreč prvič znašla v zaostanku. Na venezuelski vazari v deseti sekundi je z enako mero odgovorila v minuti in pol, nato pa bojevito iskala svojo priložnost za tretjo zaporedno zmago. Dočakala jo je v podaljšku, po dobrih sedmih minutah, znova z iponom.
Novo odličje je nato 30-letna Celjanka potrdila s prepričljivo polfinalno predstavo proti Italijanki Marii Centracchio. Do prve točke je prišla že po dobri minuti, svoje delo pa z iponom končala po manj kot treh minutah in pol ter se še drugič zapored prebila v olimpijski finale.
Vonj po Cerarjevih igrah
Slovenska junakinja dneva si bo svoj drugi olimpijski nastop ob odličju zapomnila tudi po ambientu. Tekmovanja v judu, ki bodo tudi v nadaljevanju iger slovensko obarvana, saj na svoj petkov nastop po Maruši Štangar (9.), Adrianu Gombocu (7.), Kaji Kajzer (5.) in Trstenjakovi v kategoriji nad 78 kilogramov čaka še bronasta z zadnjih OI Anamari Velenšek, gosti eno od najbolj edinstvenih in predvsem z zgodovino prežetih prizorišč letošnjih iger. Gre namreč za dvorano Nippon Budokan, ki stoji malce stran od mestnega vrveža, ob parku v bližini cesarjevih vrtov in palače.
Z značilno japonsko streho, ki jo je navdahnila gora Fudži, je bila zgrajena leta 1964, ko je Tokio prvič gostil olimpijske igre. Tudi takrat so tukaj potekala tekmovanja v judu, resda brez takšne slovenske vloge. So bile pa zato to igre, na katerih je blestel legendarni telovadec Miroslav Cerar, ki na teh igrah opravlja vlogo vodje slovenske odprave. Legendarni 81-letni konjenik zdaj lahko pozdravlja novi rod slovenskih dobitnikov kolajn. Po bronastem kolesarju Tadeju Pogačarju in zlatem kanuistu Benjaminu Savšku lahko zdaj čestita še Trstenjakovi. Ob tem pa je treba dodati, da številni slovenski aduti (Peter Kauzer, Janja Garnbret, Kristjan Čeh …) še niso stopili v olimpijsko areno.
Fokus
Odličje Trstenjakove ima tokrat še dodaten pridih borbenosti, nepopustljivosti in železne volje. Varovanka trenerja Matjana Fabjana, po poklicni izobrazbi zlatarja, ki pa je zlato in druge kovine našel v judu, je namreč večji del dneva nastopala lažje poškodovana. Vseeno tekmicam ni uspelo izkoristiti njene ranljivosti.
Je pa zato Tina unovčila izjemno osredotočenost. O tej smo se pred dnevi lahko prepričali v olimpijski vasi, ko smo jo spraševali tudi o spominih na zadnje igre. Pa je dala hitro vedeti, da je obujanje spominov ne zanima. Prav tako ne sprehajanje po vasi. Njene misli smo bile pač strogo osredotočene na tekmovalni 27. junij v Budokanu. Edina novost, ki jo je sprejela, je bilo upoštevanje ukrepov, povezanih s koronavirusom.
Od Aten do Tokia
Pot v Nippon Budokan je bila kajpak logična. Slovenski judoisti, natančneje Fabjanove varovanke iz znamenitega savinjskega kluba Sankaku, kjer je temeljno načelo disciplina, so namreč v tem desetletju kar preizkušen naslov za slovenska olimpijska odličja. Vse od leta 2004 namreč vsaj ena judoistka iz omenjenega okolja stopi na zmagovalni oder OI, medtem ko pa je za štetje kolajn z evropskih in svetovnih prvenstev ter tekmovanj Grand Prix potrebnih več vrstic.
Začelo se je omenjenega leta na igrah v Atenah, kjer je nase prvič opozorila Urška Žolnir, bronasta v kategoriji do 63 kg. V Pekingu je leta 2008 Lucija Polavder podaljšala bronasto dobo, v Londonu pa je Žolnirjeva postala celo olimpijska prvakinja. Še bolj žlahtna je bila bera pred petimi leti v Riu, kjer je Trstenjakova osvojila zlato, Velenškova pa bron. Zgodba se nadaljuje tudi v Tokiu …
15