Luka Dončić
Rok Možič
Ponedeljek, 20. 4. 2020, 4.00
1 leto, 2 meseca
Pogovor z zelo perspektivnim odbojkarjem Rokom Možičem
Slovenski dragulj, ki ga radi primerjajo z Dončićem, na radarju največjih #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,53
2
Rok Možič velja za odbojkarski dragulj, za katerega se tepejo številni klubi. Kdo ga bo dobil?
Rok Možič. Sin nekdanjih uspešnih odbojkarjev Petra in Mojce Možič je svetla prihodnost. Čeprav šteje komaj 18 let, ni več začetnik, ampak eden najboljših v slovenski ligi. Ob vrhunskem delu, ki mu ga nudi okolje v Mariboru napreduje s svetlobno hitrostjo, zato niti ne čudi, da mu je na večini tekmah 1. DOL že malce dolgčas. Mladenič išče nov izziv, še prej pa ga čaka matura, ki bo ob vseh omejitvah in ukrepih še bolj specifična kot sicer, in vpis na Fakulteto za šport.
Za odbojkarji Maribora je fantastična sezona. V slovenskem pokalu so presenetili vse in osvojili drugo mesto, vsaj srebrno odličje pa so lovili tudi v državnem prvenstvu, a jim je boj zanjo preprečil koronavirus. Štajerci so se na koncu morali zadovoljiti s tretjim mestom, ki so ga zasedli po rednem, še stopničko ali dve višje pa želijo tudi v naslednji sezoni. Zdaj še ni jasno, ali bodo skušali ta cilj doseči z 18-letnim Rokom Možičem ali brez. Kot sam pravi, je možno še prav vse. V Mariboru ima vse kar potrebuje, tujina pa je vseeno tujina. Le čas bo pokazal, kaj bo prinesla prihodnost.
Prvenstva je bilo zaradi koronavirusa konec že marca, že kaj pogrešate odbojko?
Seveda. Tako dolgih pavz nismo navajeni. Poleti, če nimaš reprezentance je malce več odmora, a sam sem po sezoni vedno še igral vsaj odbojko na mivki. Pogrešam šport, ne samo odbojko. Zdaj bi bil vesel, če bi lahko vzel žogo in šel na igrišče metat na koš.
Ste dijak 4. letnika 2. gimnazije Maribor, kako poteka šolanje v času korone? Vse poteka gladko, ali se kaj zatika?
Imamo tedenski urnik, ki se sproti prilagaja. S profesorji se dogovarjamo, kako in kaj. Predavanja potekajo prek spleta, nato pa dobivamo še naloge, ki jih moramo opraviti doma. Te moramo narediti do določenega roka, nato pa jih profesorji ocenijo. Mislim, da bo del ocenjevanja tudi s tega ter seveda ustno spraševanje. Nikakor ni enako, kot če bi hodili v šolo, je manj ur, je drugače, a za zdaj je tako. Vprašanje je, če bomo v tem letu še šli kaj v šolo.
Po hitrem koncu sezone, zdaj opravlja trening v lastni režiji. Pri tem mu pomaga in svetuje tudi njegov oče Peter.
Ste že dobili kakšno oceno?
Vprašan sem bil angleščino.
Kako to zgleda?
S profesorico se dobiš ob določeni uri. Ves čas mora biti vklopljena kamera in mikrofon, tudi gledati moraš ves čas v kamero, da ne pride do kakšnega goljufanja.
Na koncu vas čaka še matura ...
Tako je, kot vidim, vse ostaja približno tako, kot je bilo, morajo nam še le sporočiti, kako nas bodo razporedili po učilnicah. Mature namreč ne moremo pisati od doma.
Vaš trener Sebastijan Škorc mi je pred časom dejal, da boste imeli odličen uspeh. To drži?
Ne, to ne drži. V prvem letniku sem bil prav dober, v drugem in tretjem odličen, zdaj pa bom spet prav dober. To je še vedno super uspeh in sem zelo zadovoljen.
Trening v karanteni:
Po vseh šolskih obveznostih, ki so zaradi vseh razmer in omejitev dobile nove razsežnosti, boste zagotovo skušali čimprej urediti tudi svojo odbojkarsko prihodnost. Vaš Maribor lepo sestavlja ekipo, za zdaj vas še ni zraven. Se že kaj ve, kako in kaj?
Ravno pred dnevi sem imel sestanek s klubom. Pogovarjamo se. Možnost je, da v Mariboru ostanem še eno sezono, kot tudi to, da odidem v kakšen drug klub. Nič še ni dokončnega.
V prejšnjih intervjujih ste dejali, da je cilj dokončati šolo, nato pa se boste ozrli tudi proti tujini.
Tudi tujina je ena izmed možnosti. Lagal bi se, če bi dejal, da o tem ne razmišljam, a za zdaj so vse možnosti odprte.
Občudoval slovenske orle: To moram poizkusit
Izredno talentirani odbojkar je v mlajših letih treniral tudi smučarske skoke: "Ko sem gledal slovenske orle po televiziji, sem rekel mami: 'To moram poizkusit.' Z očetom sva našla klub, kjer sem treniral pol leta. Ko bi moral prestopiti na večjo skakalnico, pa sem videl, da to ni zame. Tako je se je moja skakalna kariera hitro končala."
Kaj je bilo tisto, da ste rekli, hvala lepa za sodelovanje: "Strah. Čeprav se sliši, da 30-metrska skakalnica ni velika, je drugače, ko stopiš na vrh. Ostal sem pri svojem rekordu 15 metrov. Trenerju je bil všeč moj odriv, zato me je želel zraven, a skakalci so vsi lahki, majhni in eksplozivni. Sam sem malce višji. Tudi solata kot glavni obrok mi ni preveč všeč, to ni zame, saj zelo veliko pojem."
"Vsa čast slovenskim orlom, da si upajo spustiti po letalnici. Tisti, ki so vsaj poizkusili skakati, vedo, da te mora biti kar nekaj v hlačah. To je velika stvar, takih ljudi je zelo malo na svetu."
Vsi vemo, da slovenska ligi ne spada med najboljše v Evropi, na večini tekem se že dolgočasite. Kaj je tisto, kar bi vas prepričalo, da še eno leto ostanete doma?
Veliko stvari. Dobro delo, ekipa, kot tudi želja, da Maribor vrnemo tja, kjer je že bil - na vrh Slovenije. Ekipa se gradi, če bi pripeljali še kakšnega dobrega tujca, bi se dalo po mojem mnenju ogroziti tudi ACH Volley. V klubu se zadnjih nekaj let res dela vrhunsko, ekipa napreduje in to se vidi tudi na igrišču. To je tisto, kar bi me še zadržalo tukaj. Kaj bi bilo lepšega kot z Mariborom osvojiti državni naslov in z vrha po dolgem času vreči ACH Volley.
Popeljati Maribor, kjer je že bil, je velik motiv, a vprašanje, če dovolj velik, da ostane v domovini.
Ko smo že pri ACH Volleyju, najbrž ste tudi sami prebrali, da ste na seznamu kadrovnikov pri oranžnih zmajih. Ne skrivajo, da vas zvabijo v svoje vrste. Kako vi gledate na to?
Smo se pogovarjali, a nič ni bilo konkretnega. Tudi težko rečem, da si želim oditi v Ljubljano.
Zakaj ne? ACH Volley je vendarle klub, ki je že vrsto let najboljši v Sloveniji, igra ligo prvakov in je odlično stopnica za mlade odbojkarje, da se pokaže tudi na evropskem prostoru.
Nikakor ne mislim, da ACH Volley ni dobra ekipa. Vsi vemo, kaj je že dosegel v preteklosti. Svoj čas so imeli eno najboljših ekip tudi v Evropi. Od tam so se igralci prodajali dalje, a mislim, da imam na mizi še nekaj zelo dobrih ponudb, ki so morda še boljše kot tista od ACH Volleyja. Vsekakor se ne sliši slabo, da bi igral tudi zanj, težava pa je kakovost slovenske lige. Države, katere gledam, imajo veliko boljšo ligo. Težke težke pa so pogoj, da napreduješ.
Ni želel biti nesramen, a selitev v Ljubljano je že prečrtal.
Torej ne gre za rivalstvo med Mariborom in Ljubljano. Češ Štajerec pa ne bo igral za ljubljanski klub.
Ne, ne, moja odločitev nima nobene zveze s tem. Seveda gledam tudi nogomet, vem, kako se gledajo tam gledajo Mariborčani in Ljubljančani. Sam s tem nimam težav. Seveda navijam za Maribor, vedno bom, a nimam nič proti ostalim.
Primerjava z Luko Dončićem. Kako po novem gleda na to?
V preteklosti smo lahko večkrat prebrali, da mladi odbojkarski biser spominja na košarkarskega asa Luko Dončića. Ob teh primerjavah je bil Možič v preteklosti bolj redkobeseden, tudi zdaj je dosti podobno. "Vsekakor je to lepo slišati, a to je težko primerjat, če ne kar nemogoče. Luka je že kot najstnik igral v Realu, ki je eden najboljših klubov v Evropi. Sam sem še vedno v Mariboru. Bo treba še veliko trenirati, da bom nekoč tako dober kot on. Neverjetno je, kaj počne, večkrat si njegove tekme pogledam tudi sam," pove Možič.
Možič Air Lines:
Bolj pogumno nastopi, ko ga pobaramo, da je novi Tine Urnaut. "To je bolj realno. Tudi Tine je že rosno mlad zaigral za reprezentanco tako kot zdaj jaz. Tukaj lahko potegnemo nekaj vzporednic. Za njim je fantastična kariera, upam, da ponovim njegove dosežke, ali jih mogoče še izboljšam."
Po mnenju mladega Možiča je Tine Urnaut najboljši slovenski odbojkar vseh časov.
Če še malce povrtam, kam v tujino, kam se nagibate, kaj vas zanima?
Trenutno imam eno zelo lepo ponudbo iz Nemčije in Poljske. Friedrichshafen (op. p. druga ekipa nemškega prvenstva) je zelo zagret, pozitivno pa je tudi to, da bo v prihodnji sezoni tam igral še en Slovenec. To bi bilo za moj prvi skok v tujino zelo dobrodošlo. Nisi sam, ob sebi imaš odbojkarja, ki ti zna svetovati in se na vse povsem novo okolje lažje navadiš.
A Škoro ve za to ponudbo?
Seveda ve, mi se o vsem odkrito pogovarjamo. Nič ne skrivam in mislim, da je prav tako. Tudi Škoro o vsem pove svoje mnenje, ne bom se zaletel z glavo skozi zid, verjamem, da bomo s skupnimi močmi našli tisto idealno rešitev.
Škoro in Rok zelo uspešno sodelujeta tako v klubu kot tudi v reprezentanci. Škoro namreč v reprezentanci opravlja vlogo pomočnika selektorja.
Škoro vas pred časom ni mogel prehvaliti, kaj menite vi o njem?
Škoro ima vse kar potrebuje dober trener. Razume in ve, kako je biti igralec. Za njim je dolgo in uspešna igralska kariera, tako da točno ve, kaj igralcu najbolj ustreza. Sebastijana sem sam gledal, ko sem imel deset let, je eden izmed mojih idolov. Tudi kot igralec in trener sva se odlično ujela. Vedno nam je na voljo, skratka vse najlepše o njem.
Torej je tudi on eden tistih stvari, ki vas nagiba k temu, da bi še eno leto vztrajali v slovenski ligi?
Vsekakor. Škoro nas je povezal v zdravo celoto. Postali smo res dobri prijatelji. Imamo mlado, domačo ekipo, ki dela velike korake naprej. Maribor je moj dom. Veliko je stvari, ki me veže na ta klub.
Za zdaj boljši od trenerja, ki pa noče sprejeti poraza. Za zdaj.
Trener Škorc je znan po tem, da gre večkrat na Pohorje. Vedno meri čas vzpon in na koncu poslika štoparico. Odbojkar, ki je januarja dopolnil 18 let, pravi, da je boljši od 46-letnega trenerja: "Sicer se še nisva pomerila, a imam boljši rekord. A pravi, da morava it enkrat skupaj, da bo verjel, če je moj čas res pravi (op. p. smeh)."
Od reprezentančnih akcij v tem poletju ne bo veliko, bi pa znali potekati turnirju v odbojki na mivki. V preteklem poletju ste osvajali odličja na evropskih prvenstvih, bili ste tudi na svetovnem prvenstvu. Kakšen je urnik v tej sezoni?
V planu je odigrati svetovno prvenstvo do 19 let na Tajskem, kjer bi igral z Rokom Bračkom. Dobila sva povabilo, ne ve pa se še, ali bo turnir možno izpeljati ali ne. To bi bil res tisti vrhunec poletja, za ostala tekmovanja po Evropi pa še ne vem. Treba bo še malce počakati, da se vodilni usedejo in naredijo nov spored.
V članski izbrani vrsti je debitiral pri 17 letih.
Slovenska izbrana vrsta je do zdaj osvojila srebrno odličje, zapuščina fantov bo velika in težko ponovljiva. Kaj si želite v prihodnosti še doseči s to reprezentanco?
Vsi smo si želeli uvrstiti v Tokio 2020, a nam je malce zmanjkalo. Bili smo zelo blizu, zato je bilo razočaranje še toliko večje. Seveda bo priložnost spet čez štiri leta, a vprašanje, kdo bo takrat še igral. Tine bo zagotovo, pa mogoče jaz (op. p. smeh). Vsekakor je želja tudi v prihodnje zadržati Slovenijo v evropskem vrhu in seveda osvojiti še kakšno odličje.
Preberite še:
2