Zaradi kolena ob brazilske sanje, v srcu ostaja črno-bel

Bliža se 12. julij, ko zeleno-rumene iz Zavrča čaka zgodovinsko dejanje, saj se bodo v Ljudskem vrtu prvič v klubski zgodovini potegovali za prvoligaške točke. Po nedeljskem srečanju s splitskim Hajdukom so se novinci v Prvi ligi Telekom Slovenije v zaključku pripravljalnega obdobja pomerili še z enim močnim tekmecem. Na igrišču hotela Arena pod Pohorjem so se udarili s srbskim prvakom Partizanom, ki je premoč kronal z dvema zadetkoma. S po enim v vsakem polčasu. Dvoboj je čustveno doživljal trener Zavrča Viktor Trenevski, ki je nosil dres beograjskega velikana med letoma 1995 in 1998 ter se zaljubil v črno-belo barvo. Pozneje je v razgibani karieri, v kateri je menjal tudi celine, doživel še ogromno vrhunskih nogometnih trenutkov, a ko je potegnil črto pod igralsko kariero, je spoznal, da je ostal zaljubljenec v Partizana. Kot strateg slovenskega novopečenega prvoligaša se je s staro ljubeznijo srečal v novi vlogi. Tokrat je stal na drugi strani in pod Pohorjem spremljal poraz "svojega" Zavrča (0 : 2). "Moja kariera? Bilo je vsega. Ogromni štadioni v Mehiki, reprezentanca Makedonije … A Partizan je ostal tista prva ljubezen. Ostajam črno-bel, ne najdem druge besede," mu je zaigralo srce pred mikrofonom Sportala. Makedonec, ki je dopolnil 40 let, je zadnja leta kariere podaril slovenskim klubom. Igral je za Muro, Koper, Olimpijo, Dravo in Nafto ter pustil dober vtis.

Skoraj pa bi se mu posrečila tudi izpolnitev otroške želje, zaigrati v Braziliji in se iz tedna v teden dokazovati pred polnimi in razgretimi tribunami, ki jih zanima nogometna zabava. "Leta 1999 sem bil domenjen s Fluminensejem, da podpišem pogodbo. Takrat ga je vodil Carlos Alberto Parreira, a je pregled z magnetno resonanco žal pokazal, da imam težave s kolenom. Škoda, saj bi bil to vrhunec kariere. Izjemno pa je bilo tudi v Mehiki, ki ima eno najboljših lig na svetu, a je tukaj sploh ne poznamo," je pojasnil Makedonec, ki želi Zavrč obdržati v druščini najboljših. Ponudba Fluminenseja je na njegov naslov prispela, ko je njegov takratni klub Puebla ugnal znamenito brazilsko ekipo. Viktor se dvoboja ni udeležil, saj je bil z makedonsko reprezentanco v Evropi, a so soigralci poskrbeli, da se je razširil glas o njegovih vrlinah tudi v slačilnico Fluminenseja. Nato pa je za dokončni ne poskrbela poškodba kolena, po kateri se je Trenevski skrušeno vrnil v domovino in obujal kariero pri Pelisterju. Vse do novih vrhuncev, ki so se nadaljevali v Črni gori in Sloveniji.