Zahović je vedel, kako obremeniti Olimpijo

Nogometna Slovenija je z opazkami, da bi lahko rezultati Maribora v domačem prvenstvu trpeli na račun zgoščenega evropskega urnika, na pleča Ljubljančanov naprtila prevelik pritisk. Zmaji mu niso bili kos. Pri tem je z drznimi, a vnaprej premišljenimi napovedmi o zdaj že znameniti nujni prednosti sedmih točk pomagal tudi Zlatko Zahović.

Športni direktor Maribora, ki je v tej sezoni obnovil sodelovanje z mediji in prekinil molk, v katerega se je zavil po aferi z Agimom Ibraimijem, je večnemu tekmecu čez Trojane sporočil recept za uspeh. In ga s tem obremenil, hkrati pa zameglil um navijačev, ki so spremljali kakovostno jesen Olimpije, a podzavestno od nje pričakovali še več.

Zahović je nostradamovsko pojasnil, da bi se lahko Olimpija znašla na konju, če bi si jeseni pred z Evropo obremenjenim Mariborom priigrala vsaj sedem točk prednosti. Vsaj sedem. Šest bi bilo po njegovo že premalo, saj vijolice vendarle cvetijo spomladi. Takrat, ko se v 1. SNL rado ponavlja že tolikokrat videna zgodba, nazadnje doživeta ravno letos, ko je Maribor spomladi hitro pobegnil Olimpiji in se suvereno sprehodil do naslova.

Olimpija ne zaostaja tri, ampak štiri točke

Nasveti in opozorila, kako bi morali zmaji v svoj prid izkoristiti ovire, s katerimi se je v Evropi srečeval Maribor, so se ponavljali iz tedna v teden. Zveneli so z različno dinamiko, odvisno od rezultatov omenjenih klubov, a bili prisotni skoraj do zadnjega. Vse do takrat, ko je postalo jasno, da iz te moke ne bo kruha in da bo po prvem delu sezone, ki ima veliko kozmetično napako – domače nastope Ankarana, povabljencev NZS v prvoligaško druščino, v oddaljenem Dravogradu –, na vrhu prezimil Maribor.  

Čeprav je Olimpija jeseni odigrala neprimerno manj srečanj od Maribora (23 proti 33) in večino prve polovice prvenstva prebila na vrhu razpredelnice, bo v leto 2018 vstopila s tremi točkami zaostanka. V bistvu štirimi, če ne bo spomladi izboljšala razmerja v medsebojnih tekmah, ki je zdaj v korist Milaničeve čete (0:0 in 1:0). Spomladi bo zgoščen urnik zaveznik vijolic, saj ne bodo nastopale v pokalu. Tako bodo odigrale vsaj dve tekmi manj od Olimpije, kar bi se lahko v tednih, ko bi pri vrhu lestvice morebiti spremljali gnečo, izkazalo za dobrodošlo prednost v boju za državni naslov.

Maribor tako dvignil letvico, da bi morali zmaji osvojiti 50 točk

Nogometaši Olimpije so se nekajkrat resda malenkostno oddaljili od branilcev naslova, a so jih nato hitro dobili po prstih. Trenerja Igorja Bišćana, ki je slovensko nogometno sceno poživil z navidezno mirnostjo, zrelim razmišljanjem, v katerem za razliko od samokritike ni zaznati niti drobca populizma, in izrazitim nasprotovanjem vsem mehanizmom, ki ustvarjajo bližnjice do navijaških src prek senzacionalizma, nemoč Olimpije ni presenetila. V bistvu je niti ni ocenil kot nemoč, ampak je pohvalil svoje varovance, saj so konec koncev od mogočih 54 osvojili 40 točk, kar zagotavlja visoko uvrstitev. In imel je prav.

Še bolj pa je pohvalil tekmeca, ki si je kljub Evropi v domačem prvenstvu privoščil le pet srečanj, na katerih ni osvojil paketa treh točk. Če bi si hotela Olimpija v druščini tako uspešnega Maribora priigrati z Zahovićevim podpisom overjeno napoved vsaj +7, s katero bi si malodane zagotovila naslov, bi morala osvojiti kar 50 točk. 50 od 54!

Jeseni bi morala biti torej tako prepričljiva, kot je po zadnjem poletnem nakupovanju zvezdnikov pod vodstvom Josepa Guardiole Manchester City ali v nekoliko manjši meri Barcelona oziroma PSG. To pa si nogometaši ljubljanskega kluba, ki so iz mesa in krvi, v Evropi pa so izpadli proti povprečnim Fincem, vseeno ne morejo privoščiti. Spomladi so skoraj zašli v slepo ulico in jezili navijače, v tej sezoni pa zaigrali bistveno bolje. Ne še toliko, da bi lahko prezimili pred Mariborom, ki mu je uspel podvig, a je vseeno viden napredek. S tem pa tudi potrdilo, da je Bišćan na pravi poti.

Usoda Maribora ni odvisna le od enega

Mladi Zagrebčan, podprt z bogatimi izkušnjami iz najzahtevnejših nogometnih okolij, iz neuspešnega lova na prednost pred Mariborom ni delal drame. Športno je čestital tekmecu, v tolažbo pa mu je lahko podatek, da ga je izločil iz pokala. Ker so iz njega izpadle tudi Domžale, edini klub, ki bi lahko tako ali drugače krojil razplet pri vrhu, se Olimpiji nasmiha vsaj ena lovorika. Ravno tista, ki je še nima, odkar je pred dobrim desetletjem začela na novo pisati zgodovino in se preselila v Stožice.

Ima pa za razliko od Maribora veliko pomanjkljivosti. Njena prihodnost, izražena z ambicioznostjo in željo po osvajanju lovorik, je odvisna le od enega posameznika. V tem primeru je to predsednik Milan Mandarić. Če bi odšel, bi se klub znašel v težavah. Ljubljana ne slovi po tem, da bi obstajalo veliko alternativnih možnosti, kako nogometno Olimpijo ponovno spraviti na noge.

V Ljudskem vrtu je drugače. Tam usoda kluba ni položena v roke ene osebe, v bližnji prihodnosti pa bo Mariborčanom še lažje, saj so si z rekordnim dobičkom zaradi častnega zastopanja slovenskih barv v ligi prvakov napolnili klubsko blagajno, ki v prihodnje, vsaj nekaj let, ne bi smela tožiti zaradi finančnih težav. Imel pa bo tudi dobro izhodišče v zimskem prestopnem roku, saj si je Maribor povrnil magnet odskočne deske za dokazovanje najboljših slovenskih nogometašev in njihovo postopno selitev v tujino.

Najprej rezultati, nato pomladitev

Maribor je, če odštejemo pokalni nastop, jesenski izpit opravil z odliko. Za razliko od Olimpije, ki je izgubila obe gostovanji pri najmočnejših tekmecih, si v derbijih ni privoščil slabega dneva. Proces pomladitve ekipe je prestavil za nedoločen čas. Raje je stavil na izkušene igralce, polne evropskih izkušenj, med katerimi kraljuje srčni kapetan, mariborski in slovenski rekorder Marcos Tavares. 

Maribor se je posvetil doseganju rezultatov, s katerimi si je Darko Milanič dovolil le en spodrsljaj. Poraz v Celju, ko ga je na cedilu pustila kronična neučinkovitost pred vrati izjemnega vratarja, še najstnika Metoda Jurharja. Ravno v soboto bi moral gostovati v Stožicah in se pomeriti z napadalcem zmajev, a je zima poskrbela za hiter konec sezone.

Ljubljančani so bili v jesenskem delu dolgo časa neporaženi, nato pa so ostali praznih rok v Ljudskem vrtu. Razočaranje se še ni poleglo, ko so izgubili še v Domžalah. Karma jim je vrnila tisto, kar so pridobili po domači zmagi nad Domžalčani v Stožicah, ko je dišalo po sodniških napakah. In imeli smolo, da so se z Domžalami pomerili ravno v obdobju, ko je Simon Rožman po kriznem septembru spet povezal niti v klubu.

Pozimi sledijo novi odhodi

Domžale bi lahko naredile sezono zanimivejšo. Dvoboj za naslov bi lahko postal troboj, a se to ne bo zgodilo. Zaostanek je prevelik. Za Mariborom znaša kar 12 točk. Klub, ki ničesar noče prepustiti naključju, izpostavlja, da prav vsakemu igralcu privošči, da uresniči sanje in se poda v bogatejšo tujino, kjer si lahko izdatneje napolni žepe. S takšno politiko bo težko zadržal raven, s katero bi se lahko od začetka do konca sezone enakovredno kosal z najboljšima kluboma. Ponaša se z odlično mladinsko akademijo, letos je kot prvi v Sloveniji odprl prostore, a klub mora tudi preživeti.

Zato najboljši kot po tekočem traku odhajajo. Če bi jih Domžalčani zadržali, bi sestavili tako močno enajsterico, s katero ne bi bili pri vrhu v Sloveniji, ampak bi imeli pomembno vlogo tudi širše. Tako pa so primorani izkušati slovensko realnost: prodati najboljše in krpati finančne luknje. Podobno velja pričakovati v zimskem prestopnem roku, ki lahko še dodatno osiromaši slovenski nogomet. Tako pač je.