Volitve, ki (žal) nimajo veliko skupnega z nogometom

• Preberite vzporedni intervju z Radenkom Mijatovićem in Matjažem Nemcem

Na Brdu pri Kranju je dom Nogometne zveze Slovenije. V četrtek bodo v gorenjski oazi, kjer se slovenske nogometne reprezentance v miru pripravljajo na tekmovalne izzive, preštevali glasove delegatov in odločili, kdo bo novi predsednik NZS. Nekaj je že znanega. Slovenija bo po Rudiju Zavrlu (1991-2009), Ivanu Simiču (2009-10) in Aleksandru Čeferinu (2011-16) dobila četrtega predsednika krovne zveze.

Nemec v nogometnem žargonu: Sodniki bodo pristranski

Matjaž Nemec, ki se je pred leti na dobrodelni nogometni tekmi v Biljah tako boril s Samirjem Handanovićem, odhaja v četrtek na "zahtevno gostovanje". Foto: Vid Ponikvar ''Bojeval se bom do konca. V četrtek bom igral v gosteh ob zelo težkih pogojih. Nasprotna ekipa je izjemno izkušena, sodniki bodo gotovo pristranski in na njeni strani, a verjamem, da bo naša ekipa ob veliki podpori s tribun in pred televizijskimi zasloni zabila zmagoviti zadetek. Tudi v 90. minuti, če bo potrebno,'' se je Matjaž Nemec vživel v vlogo nogometaša in v šali opisal, s kakšno tekmo bo imel opravka v četrtek, ko bo na Brdu pri Kranju volilna skupščina za novega predsednika.

Volilno pravico ima 30 delegatov, ki večinoma prihajajo iz devetih Medobčinskih nogometnih zvez, po dva pa prispevata trenerska in sodniška organizacija.

Zadnja se v zadnjem obdobju, ko je predvolilni boj dosegel vrhunec in nekajkrat prestopil mejo dobrega okusa, pojavlja na naslovnicah. Iz vrst Zveze nogometnih sodnikov Slovenije (ZNSS) prihaja tudi Radenko Mijatović, nekdanji nogometaš in sodnik, zdaj pa kontrolor sojenja in nogometni funkcionar.

Mijatović: Lažejo vsi povprek

Radenko Mijatović (levo) v predsedniški družbi. Do četrtka opravlja vloge vršilca dolžnosti predsednika NZS. Foto: Vid Ponikvar Dolgoletni podpredsednik NZS, ki je po nujnem odstopu Aleksandra Čeferina, aktualnega predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa), prevzel nekajmesečno vlogo vršilca dolžnosti predsednika krovne zveze, je v predvolilnem boju naletel na ostre očitke.

Nekatere je navedel davčni strokovnjak Ivan Simič, ki je izstopil iz boja za predsedniški položaj, umik pa pojasnil s pritiski in grožnjami, ki so jih izkusili njegovi podporniki.

Zgodba o domnevni sodniški mafiji, ki naj bi imela marsikaj pod nadzorom, ga zelo moti. Tistim, ki s prstom kažejo nanj in so prepričani, da se je lotil namernega črnjenja protikandidatov, sporoča, da ne bodo imeli mirnega spanca, saj bo iskal pravico na sodišču.

Nogometna zveza Slovenije bo v četrtek dobila četrtega predsednika v obdobju državne samostojnosti. Foto: Vid Ponikvar

''Priča sem kaosu. Ne morem biti sproščen, če lažejo vsi povprek. To so namenske laži, s katerimi želijo nekateri stvari prikazati po svoje. Zato razmišljam o tožbah,'' se ne šali Mijatović, ki ima velike izkušnje z vodenjem v gospodarskih družbah.

Ko zasliši tako imenovano besedno zvezo sodniški lobi, ki je predstavljena kot sodniška mafija, ob tem pa še svoje ime, mu ni vseeno. ''Odločno zanikam kakršnokoli povezavo s tem. To, kar prebiram v nekaterih medijih, je že smešno in neumno.''

Nikoli si ni mislil, da so mogoče takšne igrice

Primorec bi se v času predsedniških volitev raje ubadal z nogometnimi temami. Foto: Nino Denkovski Zgodbe o izsiljevanjih in grožnjah, s katerimi si želi določena stran zagotoviti celo medijsko blokado, mečejo slabo luč na slovenski nogomet. Da se med predvolilno kampanjo sploh ne govori o nogometnih vprašanjih, ampak o vsem drugem, zlasti o domnevnih nečednostih iz vrha sodniške organizacije, nezadovoljno pravi politik z nogometnim srcem, 36-letni Nemec.

''To je grozno. Nisem si nikoli mislil, da bi bile v nogometu lahko takšne igrice. Glede na pristop in orodja, ki jih uporabljajo, se vedno bolj sprašujem, kaj je motiv. Odpirajo in zapirajo se vprašanja, ki po vlogi, ki jo ima nogomet, sploh ne bi smela biti tema pogovorov,'' razmišlja poslanec SD in podpredsednik državnega zbora.

Ta teden ima v parlamentu zahtevno delo. Ravno ta teden, ko se poteguje za najvišji položaj v slovenskem nogometu, tako da bo v četrtek potreboval dodatno dozo energije.

Napoved Mijatovića: Kar bo, pa bo

Izet Rastoder (v pogovoru z nekdanjim sodelavcem pri Olimpiji Francijem Zavrlom, zdajšnjim podpredsednikom NZS) je napovedal, nato pa umaknil kandidaturo za predsednika NZS. Foto: Vid Ponikvar Mijatović še vedno velja za favorita. Da je vse že dogovorjeno in se mu nasmiha predsedniški stolček, je pred nekaj tedni prek vrstic sporočil podjetnik in nekdanji predsednik Olimpije Izet Rastoder, ki se je nameraval pridružiti predsedniškemu boju, a nato ni oddal svoje kandidature.

''Sem favorit? Ne bi se rad postavljal v to vlogo. Čutim podporo, ki mi je bila izrečena. Verjamem, da se ni spremenila. V četrtek bom šel na volitve, potem pa bomo videli. Kar bo, pa bo. Treba je umiriti žogo in se pogovarjati o nogometu,'' meni Mijatović, ki je od protikandidata starejši za skoraj dve desetletji.

Ko je oddal kandidaturo, so ga podpirali štirje MNZ in sodniška organizacija, ki štejejo skupaj 14 glasov. Novi predsednik jih bo za četrtkovo zmago potreboval vsaj 16.

Za Nemcem stojijo že štirje MNZ

Mladi politik se je leta 2011 poročil z Iryno Osypenko Nemec. Foto: Vid Ponikvar ''Če poskušam biti optimističen, lahko ocenim, da bo zelo izenačeno. Če pa želim biti realen, lahko napovem, da mi bo zmanjkalo nekaj glasov. A vseeno imam obetavno iztočnico,'' je nekdanji tajnik slovenskega predsednika še vedno prepričan, da bi lahko v četrtek proslavljal zmago.

Na začetku predvolilne poti ga je podpiral MNZ Gorica, zdaj mu po njegovih besedah stojijo ob strani že štiri (Celje, Lendava, Koper in Gorica). Morda bi mu jih še več, če mu nekateri MNZ, ki so se zelo zgodaj opredelili za Mijatovića, ne bi zaprli vrat in dovolili, da vsaj predstavi svoj program.

O očitku protikandidata Nemca, da so tri minute, ki jim ima kandidat na voljo za predstavitev svojega programa zbrani množici na volilni skupščini, odločno premalo, Mijatović odgovarja, da to ni zraslo na njegovem zelniku, ampak je tako določeno v pravilih, ki jih upošteva volilna komisija.

Zdi se mu iskren

''V drugem taboru so vedno bolj nervozni. V zadnjih dneh iščejo nenavadne ukrepe,'' sporoča Nemec, da ni naiven. Ali je protikandidat neposredno povezan z nečednostmi, ne ve.

''Ko se pogovarjam z Radenkom Mijatovićem, se mi zdi iskren. A nekdo, ki v teh okoliščinah omenja, da je čisto vse v redu, tega ne vidi ali pa ne želi videti,'' je po svoje zmeden podpredsednik nižjeligaškega kluba iz Bilj, kjer sta svoji bleščeči karieri začela tudi Valter Birsa in Tim Matavž.

Na volišče brez mobilnih telefonov

Četrtkove volitve na Brdu pri Kranju dvigajo kar nekaj prahu. Foto: Vid Ponikvar Mlajši kandidat očita Mijatoviću, da nadaljuje zgolj začrtani program predhodnika Čeferina in ne prinaša ničesar novega. Zase trdi, da bi lahko njegova svežina pripomogla k razvoju slovenskega nogometa, prav tako vloga politika, ker je zavezan zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

''V sodniških krogih ni bilo nikoli toliko umazanije kot v politiki,'' po drugi strani Mijatović namiguje na moč, ki prihaja s področja, na katerem je prisoten Nemec.

Jezen je na namigovanja, kako je ukazal delegatom, da ob glasovanju poprimejo za svoj mobilni telefon in posnamejo volilni listič. Vse zaradi tega, da bi pozneje s fotografijo dokazati, za koga so glasovali.

''To je še ena izmišljotina. Mobitelov ne bo,'' nam je zatrdil Ljubljančan. To je informacija, ki je bo vesel Nemec, saj se je bal, da bi bil lahko priča nenavadnemu tajnemu glasovanju. Mobilnih telefonov tako v četrtek, vsaj kar zadevo bližino volilnih kabin in skrinjic, ne bo.

Ko je bil za predsednika NZS izvoljen Aleksander Čeferin, se je volilne skupščine v imenu Uefe udeležil Michael van Praag. Nizozemec je bil letos Čeferinov protikandidat na volitvah za predsednika Uefe. Foto: Vid Ponikvar

''Upam, da bo delegat Uefe, ki bo prisoten v četrtek, sedel ob volilnih skrinjicah,'' se je zasmejal Primorec. Se bo nekdanjemu mladincu Gorice smejalo tudi v četrtek predvidoma okrog 19. ure, ko naj bi Slovenija dobila četrtega predsednika v obdobju državne samostojnosti?