Sreda, 31. 3. 2021, 4.00
3 leta
Slovenska reprezentanca ranljiva v gosteh
Slovenija v tem stoletju še ni izgubila s slabšim
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,44
6
Slovenska nogometna reprezentanca je v Nikoziji s porazom zapravila vse tisto, kar je šest dni pred tem pridobila z zmago nad Hrvaško.
Slovenska nogometna reprezentanca je v torek v Nikoziji doživela hud udarec. "Prejeli smo močno zaušnico," po porazu s Ciprom (0:1) ne skriva razočaranja selektor Matjaž Kek in prevzema odgovornost za neuspeh. Slovenija v kvalifikacijah za veliko tekmovanje proti tako nizko uvrščenemu tekmecu na lestvici Fife ni izgubila že 24 let.
Mnenja o merodajnosti svetovne nogometne lestvice, ki jo objavlja Mednarodna nogometna zveza (Fifa), so deljena. Za nekatere je realen prikaz vrednosti reprezentanc, ki prinaša dodatno težo in pride prav pri postavljanju kakovostnih skupin pred žrebi, za druge pa manj posrečen, skoraj nepomemben način določanja vrstnega reda svetovnih izbranih vrst. Med druge spada tudi Srečko Katanec, nogometni strateg, ki je največkrat vodil Slovenijo na največjih tekmovanjih. Poleg njega je omenjeno čast občutil le še Matjaž Kek. Pred 11 leti je bil še kako ponosen na izbrance, ko so poskrbeli za južnoafriško pravljico. Zelo ponosen je bil tudi prejšnji teden, ko so v Stožicah prekrižali načrte favorizirani Hrvaški.
Veselje slovenskih nogometašev po odmevni zmagi nad sosedi Hrvati. Prvi po devetih medsebojnih srečanjih.
To je bila velika senzacija, ki je odmevala po Evropi. Le šest dni pozneje pa je Slovenija doživela hud udarec, ki jo je v neverjetno izenačeni in nepredvidljivi kvalifikacijski skupini za SP 2022 pahnil na predzadnje mesto. Na plan so privrele težave, ki so v zadnjih kvalifikacijskih ciklusih več kot očitne, saj Slovenija v gosteh osvaja točke neprimerno težje kot na domačih tleh. Tudi ko igra proti (naj)slabšim v skupini. V torek je dvoboj v Nikoziji končala skoraj brez zrele priigrane priložnosti za zadetek, na tekmi so odpovedali skoraj vsi. Kolektivno.
Navduši, razočara, navduši, razočara ...
"Bilo je premalo energije, želje," so pred mikrofonom Šport TV priznavali igralci, navijače pa je pred ekrani spremljal občutek, kot da se ponavlja že stara zgodba. Zgodba, ki smo jo spremljali v zadnjih ciklusih, ko je Slovenija ostajala praznih rok, tudi brez dodatnih kvalifikacij. In to ne le pod vodstvom Keka, ampak tudi Katanca.
Slovenija v omenjenem petletnem obdobju (kvalifikacije za SP 2018, EP 2020 in SP 2022, liga narodov zaradi slabše kakovosti tekmecev ni najbolj nazoren primer) še naprej niha v formi, časovni intervali med tekmami, v katerih zna navdušiti, in tistimi, v katerih je manj prepričljiva, pa so presenetljivo kratki.
Tako so si dali duška reprezentanti Cipra, ko so pozdravili prvo zmago v tem kvalifikacijskem ciklusu. Prav nad Slovenijo.
V kvalifikacijah zna ali je znala občasno pričarati prekrasne trenutke. Spominjamo se na primer jeseni 2017, ko je v nekaj dneh v Stožicah nadigrala Slovaško in Anglijo, a po zaslugi vročega otoškega vratarja Joeja Harta osvojila "le" štiri točke, pa uspešnega septembra 2019, ko je doma drugega za drugim premagala Poljsko in Izrael, ali pa najnovejši primer, ko je prejšnjo sredo v Ljubljani premagala Hrvaško. Po vseh teh uspehih je sledil rezultatski padec, ki je bil ponavadi povezan z neuspešnimi gostovanji. Vse skupaj se ponavlja, tako je tudi v obdobju, zaznamovanem s koronakrizo, ko je na površje privrelo še več nepredvidljivih rezultatov. Ko Malta preseneča Slovaško ali pa Luksemburg Irsko in so reprezentance v kakovostnem pogledu vse bolj izenačene.
Najslabše je bila uvrščena BiH, a ...
Slovenska članska nogometna reprezentanca v tem stoletju v kvalifikacijah še ni izgubila proti tako slabo uvrščenemu tekmecu na lestvici Fife, kot je trenutno Ciper.
Slovenija v kvalifikacijah že dolgo ni izgubila proti tekmecu, ki na svetovni jakostni lestvici zaseda tako nizko mesto. Ciper je na lestvici Fife na okroglem 100. mestu, za Kekovimi izbranci zaostaja 38 mest. Slovenija v kvalifikacijskem ciklusu, pa naj gre za uvrstitev na evropsko ali pa svetovno prvenstvo, ni s tako slabim tekmecem izgubila že 24 let. V vsej zgodovini je bila nižje uvrščena le Bosna in Hercegovina, potekale so kvalifikacije za SP 1998. Ko je BiH novembra 1996 ugnala Slovenijo v Ljubljani, je bila na lestvici Fife šele na 152. mestu, a ne zato, ker bi bila tako slaba, pač pa zato, ker je šele takrat začela nastopati na mednarodni sceni in bila v začetni fazi zbiranja točk. Ko je naslednje leto premagala Verdenikovo četo še v Sarajevu, je bila na lestvici Fife že na 103. mestu.
Nato je nastopilo obdobje zlate Katančeve generacije, v katerem Slovenija v kvalifikacijah ni nikdar izgubljala proti tako očitnim avtsajderjem. Podobno je bilo tudi pri drugih selektorjih. Še najnižje uvrščeni tekmeci, ki so Sloveniji prizadejali poraz v kvalifikacijah za velika tekmovanja, so bili v tem stoletju Islandija (marca 2013, ko je ugnala Slovenijo v Stožicah, takrat se je na selektorski stolček že vrnil Srečko Katanec, je bila 92. na lestvici Fife), Albanija (oktobra 2012, ko je Slovenija pod vodstvom Slaviše Stojanovića ostala praznih rok v Tirani, je bila Albanija 84.) in Estonija (ko so Katančevi izbranci odprli kvalifikacije za EP 1996 s porazom v Talinu, so izgubili proti 81. reprezentanci sveta).
Še nikoli pa ni Slovenija v tem stoletju v kvalifikacijah izgubila s tekmecem, ki bi na lestvici Fife tako kot trenutno Ciper zasedal šele 100. mesto. Razočaranje po zapravljeni priložnosti za osvojitev novih točk, ki bi prišle še kako prav v boju za Katar, je zato še toliko večje.
Ko je bila Slovenija favorit, je odigrala najslabše
Zmaga nad Hrvaško Kekovi četi ni naredila velike usluge. Ne nazadnje ni bilo dovolj časa, da bi jo vsi skupaj primerno proslavili. Najbolj smo pogrešali pogled na skupinski izbruh sreče na polnih tribunah, ki bi bil 24. marca, ko bi se zatresla hrvaška mreža, zagotovo svojevrstna paša za oči v Stožicah. Tako pa se je žal veselilo le po domovih pred televizijskimi ekrani. Tekma si je zagotovila svoj zgodovinski status, a je veselje trajalo le nekaj dni. Nato je že sledil Soči, nov zahteven izpit, gostovanje v Rusiji, na katerem je Slovenija na trenutke nakazala, da je lahko tako všečna, atraktivna kot tudi zelo nevarna za tekmeca, povrhu vsega še oklicanega za favorita, a je še vedno delala napake. Ravno takrat, ko so se Rusi znašli v najbolj zrelih priložnostih.
Slovenska reprezentanta v Nikoziji ni mogla računati na Miho Mevljo in Andraža Šporarja, namesto katerih sta se v začetni enajsterici znašla Kenan Bajrić in Blaž Kramer.
No, ko je prišel čas za prvi letošnji spopad v kvalifikacijah za SP 2022, na katerem je Kekova četa vsaj na papirju veljala za favorita, pa je sledila najslabša predstava. Kot da Slovenija ne zmore voditi igre proti tekmecu, ki se disciplinirano brani. Kot da veliko bolj uživa na tekmah, kjer nagaja tekmecu s tranzicijskimi napadi in mu prepusti posest. Tako, kot je to počela s Hrvaško. Marčevska reprezentančna akcija je dala vtis, da bi lahko Slovenija iz nje izvlekla bistveno več. A tak je nogomet, vse skupaj se lahko še obrne navzgor, ne nazadnje so bili odigrani šele trije od skupno desetih krogov. Na sporedu je še sedem tekem, več kot dovolj priložnosti, da se vrstni red na lestvici dobro premeša.
Skupina je zelo izenačena, tudi Ciper in Malta sta vse prej kot popolna avtsajderja, tako da bo jeseni še zelo zanimivo. Selektor Kek se bo moral pozabavati s tem, kako najti rešitev za preveč sterilen napad na tekmah, kjer se Slovenija srečuje z vlogo favorita. Morda pa bo ta poraz vplival dobro in podžgal reprezentante, da si bodo nalili čistega vina in ugotovili, zakaj na gostovanjih ne kažejo tako močne želje kot na domačih tleh. Sploh takšne, kot je prisotna, če je na drugi strani tako prestižen rival, kot je Hrvaška.
Selektor Matjaž Kek je od gostovanja na Cipru pričakoval vse kaj drugega kot poraz brez doseženega zadetka.
Morda pa bi bil lahko poraz na Cipru v vsej svoji nesreči tudi posrečen prelomni trenutek. Takšen, kakršnega je bil v uspešni Kekovi zgodbi na klopi Slovenije poraz 1. aprila 2009 v Belfastu. Pred skoraj natanko 12 leti. Po njem so Kekovi izbranci "poleteli", preskakovali ovire, nadigrali Poljake, Slovake, na koncu pa še presenečene Ruse in se uvrstili na SP 2010. Sreča je bila nepopisna. Bi se lahko zgodovina ponovila?
Velika razlika med domačimi tekmami in gostovanji
Od leta 2016, ko je Slovenija začela kvalifikacije za SP 2018, upoštevali smo še odigrane tekme v kvalifikacijah za EP 2020 in uvodne tri v kvalifikacijah za SP 2022, je občutna razlika v uspešnosti nastopov slovenske reprezentance na domačih in tujih tleh. Gostovanja so prerasla v nehvaležne izzive, na katerih Slovenija večinoma ostaja praznih rok. V zadnjih petih letih je Slovenija tako v kvalifikacijah gostovala 12-krat. Premagala je le Malto in Latvijo, remizirala z Litvo in Izraelom, izgubila pa s Ciprom, Rusijo, Poljsko, Severno Makedonijo, Avstrijo, Anglijo, Slovaško in Škotsko. Če bo hotela doseči kaj več v kvalifikacijah za SP 2022, bo morala izboljšati tudi izkupiček v gosteh. Za zdaj je pri dveh ničlah.
Izbranci Matjaža Keka so v uvodnem delu kvalifikacij za SP 2022 doma osvojili vse razpoložljive točke, v gosteh pa ostali brez vseh.
Če ni Slovenija preveč uspešna v gosteh, pa je lahko veliko bolj zadovoljna z izkupičkom na domači zelenici. Od leta 2016 je v kvalifikacijah na 11 domačih izpitih izgubila le enkrat. Leta 2019 jo je kot edina premagala Avstrija. Tri reprezentance so remizirale (Severna Makedonija, Škotska in Anglija), kar sedem pa jih je podpisalo predajo. To so Hrvaška, Latvija, Izrael, Poljska, Litva, Malta in Slovaška, najbolj pa veseli dejstvo, da sta na seznamu "žrtev" na slovenskih tleh tudi dve prvorangirani reprezentanci iz različnih kvalifikacijskih ciklusov, Poljska (2019) in Hrvaška (2021). To kaže, česa vsega je zmožna Slovenija ob pravem dnevu in pristopu.
To je tudi lepo izhodišče pred nadaljevanjem kvalifikacij, v katerih Slovenijo v začetku septembra najprej čakata domači tekmi s Slovaško in Malto. A s tem se uvodna jesenska akcija še ne bo končala. Tri dni po tekmi z Malto sledi še gostovanje na Hrvaškem ...
6