Petek, 4. 6. 2021, 22.48
3 leta, 6 mesecev
Visoka zmaga Slovenije nad Gibraltarjem (6:0)
Razlika, da te kap
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,32
5
Slovenija je sezono 2020/21 sklenila z visoko zmago nad Gibraltarjem.
Res je, nogometne ekipe so vse bolj izenačene, ob slabem dnevu težko premagaš tudi avtsajderja, a v reprezentančnem svetu še vedno prevladuje določena hierarhija, ki ji ne gre oporekati. Slovenija je tako v Kopru dokazala, da je vsaj za nekaj razredov močnejša od Gibraltarja, evropskega palčka, ki v svojih vrstah skoraj nima nogometnih profesionalcev. Na Bonifiki se je pisala zgodovina!
Dovolj povedo že podatki o tem, kje si reprezentanti Gibratlarja služijo kruh. Razen vratarja Dayla Coleinga, pa še ta igra na Severnem Irskem, ki se ne more pohvaliti s preveč zahtevno ligo (Glentoran ga je lani kupil za 50 tisoč funtov), ni profesionalcev. Kapetan Roy Chipolina denimo vsakodnevno dela na carinskem uradu, nogomet pa je njegov konjiček. Podobno velja za njegove soigralce, ki prav vsi razen Coleinga branijo barve domačih klubov, vajenih amaterizma in nižje stopnje kakovosti.
Obramba "amaterjev" iz Gibraltarja je prejela šest zadetkov.
Zato visoki porazi, ki jih doživlja Gibraltar na največjih tekmah (izgubil je vseh 18 kvalifikacijskih tekem, ki jih je odigral, odkar je leta 2013 postal član evropske družine), ne presenečajo. Če imajo opravka z motiviranim in razigranim tekmecem, kar je Kekova četa v prijetnem predpoletnem večeru na Bonifiki zagotovo bila, jim trda prede. Slovenija je začutila priložnost, da prekine niz treh tekem brez zmag in si z izdatno golijado napolni samozavest. Selektor je pred dvobojem izpostavljal, da mu bo zagotovo prišla prav tudi ta tekma. Čeprav je bil tekmec nedorasel, je prejel nekaj pomembnih odgovorov na vprašanja, kako sestaviti udarno postavo za septembrske izzive. Igralcem, ki do zdaj niso dobili veliko ali pa sploh nobene priložnosti, ni manjkalo želje, da se dokažejo javnosti. Številnim je uspelo.
Fotogalerija s tekme, fotograf Grega Valančič:
Mojstrovine Iličića, podaje Zahovića ...
Slovenija je s tekmo proti Gibraltarju ubila več muh na en mah. Od naporne in stresne sezone, po kateri bo ena izmed 31 nesrečnic, članic Uefe, ki bo evropsko prvenstvo spremljala le kot opazovalka, se je poslovila z nasmehom. Z lepim vtisom, pri katerih velja še posebej izpostaviti kar nekaj posameznikov. Josip Iličić je s kapetanskim trakom, ki ga doživlja kot ogromno čast, dokazal, zakaj se ga v Italiji drži status virtuoza. S tekmeci se je poigraval, mojstrsko podajal, streljal, vseskozi pa skrbel, da je bila slovenska enajsterica dinamična in trdno povezana. Kaj bi šele bilo, če bi pri vodstvu z 2:0 zadel v polno še z bele točke …
Josip Iličić je poskrbel za najlepši zadetek večera, ko je zatresel mrežo z okrog 20 metrov.
Če bi takrat Slovenija povedla s 3:0, igrala se je šele 17. minuta, bi morda videli rekordno število zadetkov. Tako je ostalo pri 6:0. Zasluge ima tudi vratar Gibraltarja, ki si ga zaradi ubranjenega kazenskega strela ne bo zapomnil le Iličić, ampak zlasti Luka Zahović. Pripravil si je kar nekaj priložnosti, a žoga ni hotela v gol. Čuvaj mreže Gibraltarja je njegove strele zaustavljal s čudežnimi refleksi rok, enkrat celo z glavo! Nekdanji "golgeter" Maribora se tako ni vpisal med strelce, s tem pa je za zdaj izostal zgodovinski dosežek, da bi skupaj z očetom Zlatkom, najboljšim strelcem slovenske izbrane vrste vseh časov, postala prvi tandem očeta in sina, ki sta v državnem dresu vpisala med strelce.
Po Zahovićih in Elsnerjih še Karića
Se je pa Zahović izkazal drugje, prispeval je kar tri asistence, najbolj je osrečil nekdanjega soigralca iz mlade izbrane vrste Andraža Šporarja, ki je po njegovih asistencah dvakrat zatresel mrežo Gibraltarja. Kar se tiče sinov in očetov, je na tribunah Bonifike Amir Karić prekipeval od ponosa, ko je spremljal sina Svena Šoštariča Karića, kako je prvič zaigral za člansko izbrano vrsto.
Sven Šoštarič Karić je debitiral za člansko reprezentanco.
Ta večer si bo zelo rad zapomnil tudi Jan Mlakar. Napadalec, ki je nazadnje igral za Maribor, a obstaja veliko vprašanje, če bo nesojeni udeleženec Eura do 21 let še igral v Ljudskem vrtu, je prvi zadetek v dresu reprezentance dočakal že v drugem nastopu. Le dva nastopa je za prvi gol potreboval tudi Jon Gorenc Stanković, branilec Sturma, ki je postavil končni rezultat s 6:0. Prvič je za člane zaigral tudi Žan Rogelj.
Slovenska mreža je ostala nedotaknjena, čeprav je Vidu Belcu po bizarnem kazenskem udarcu, ki ga je sodnik iz BiH Haris Kaljanac dosodil kmalu po uvodnem zadetku Šporarja, grozilo, da bo moral po žogo v mrežo. Štajerec, ki je v tej sezoni blestel v serie B, se ni dal in ob glasnih ovacijah občinstva obranil 11-metrovko. Gibraltar se je takrat poslovil od vsaj častnega zadetka.
Vratar Gibraltarja je Sloveniji preprečil rekordno zmago. Rekord še vedno pripada zmagi nad Omanom (7:0), je pa izenačena najvišja domača zmaga.
Selektor Kek si je tokrat lahko privoščil bistveno bolj ofenzivno postavo, kot jo bo predstavil v začetku septembra, ko v Stožice prišla Slovaška. Do takrat čaka slovenske reprezentance še dolgo in vroče poletje, aplavz, ki so ga prejeli od (namenoma) polovično zasedenih tribun Bonifike, jim bo olepšal čakanje na nove izpite. Tisti naslednji bodo veliko težji od srečanja z Gibraltarja. Takrat bo imela Slovenija opravka s Slovaško, Malto (obe tekmi v Ljubljani) in Hrvaško (v Splitu), zato bo treba hitro pozabiti na lahkotno "šestico" iz Kopra, saj bo jeseni nemogoče prihajati do vrat tako enostavno, kot je to Iličiću in druščini uspevalo v petek.
5