Nedelja, 3. 11. 2019, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Skok v športno preteklost
Babici razglasil za mrtvi, da jo je lahko ucvrl k dekletu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,54
1
Stephen Ireland je pred 12 leti zakuhal afero, v kateri ni manjkalo laži.
Irec Stephen Ireland je leta 2007 spadal med (naj)obetavnejše otoške nogometaše. V reprezentanci je bil v izjemni formi, pri Manchester Cityju je užival v vlogi mladega zvezdnika, nato pa si je privoščil prvovrstno neumnost. Znašel se je v središču afere, ki je skazila njegov ugled. Razjezil pa ni le nogometne javnosti, ampak predvsem svoji babici, saj ju je, čeprav sta bili še kako zdravi in živi, razglasil za mrtvi.
Tega, da v življenju ni lepo lagati, verjetno ni treba dodatno pojasnjevati. Če te ujamejo na laži, se ti lahko življenje hitro obrne na glavo. Sploh če si javna oseba, na primer Stephen Ireland. Pred dobrim desetletjem je doživljal najlepše nogometne trenutke. Bil je mlad, znan in uspešen nogometaš. V dresu irske reprezentance je zadeval kot za stavo in bil vzornik številnim mlajšim rojakom, pri Manchester Cityju je dobival vedno večjo veljavo.
Obetala se mu je lepa kariera. To bi morda še polepšal, če se leta 2007 ne bi zapletel v godljo, ki so jo zakuhale njegove nespretne laži. Otoški mediji so kmalu zavohali kri, irski nogometaš pa je na koncu osramočeno priznal, da si je vse skupaj izmislil. Rodila se je ena najbolj nenavadnih afer v zgodovini nogometa, afera, ki so jo na Irskem šaljivo poimenovali kar Grannygate.
Začela se je neslana burleska
Le nekaj dni pred odhodom z reprezentančnih priprav se je vpisal med strelce na kvalifikacijski tekmi na Slovaškem. To je bila tudi njegova zadnja, ki jo je odigral v državnem dresu.
Kaj si je privoščil Ireland, da so ga mediji tako očrnili? Dogajalo se je sredi septembra 2007, ravno pred zelo pomembno kvalifikacijsko tekmo za Euro 2008 med Irsko in Češko. Takratni irski selektor Steve Saunton je še kako resno računal na tedaj 21-letnega Irelanda, nogometaša s priimkom, ki je dodatno poosebljal pripadnost Irski in ljubezen do nje.
Mladi as Manchester Cityja je do takrat za člansko reprezentanco odigral šest tekem, v polno pa zadel kar štirikrat in veljal za pomembnega aduta pred najpomembnejšimi dvoboji kvalifikacij. Nato pa se je začela burleska. Burleska s črnim humorjem, ki se je hitro znašla na naslovnicah otoških medijev.
Irec, ki so mu pozneje irski navijači zamerili, da je postal "Anglež", je v državnem dresu odigral šest tekem in se med strelce vpisal kar štirikrat.
Ireland je med pripravami na dvoboj s Češko povedal selektorju, da mu je umrla babica. Vprašal ga je, ali bi lahko zapustil reprezentančne priprave in se odpravil v Cork, saj je bil na babico zelo navezan. Irska nogometna zveza mu je ustregla. Omogočila mu je zasebno letalo, s katerim je Ireland zapustil reprezentanco. Pozneje se je izkazalo, da jo je takrat zapustil za vedno.
Ne prva, "umrla" je druga babica!
Dres Manchester Cityja je oblekel že kot najstnik.
Igralec pa ni odšel v Cork k žalujočim sorodnikom, ampak k svojemu dekletu. Skupaj sta si namreč domislila razlog, s katerim bi bila tako prepričljiva, da bi lahko Ireland sredi zelo pomembne reprezentančne akcije prihitel v njen objem. Takrat ga je zelo potrebovala. Pozneje je Ireland namreč pojasnil, da je doživela spontani splav in hrepenela po njegovi bližini. Zvezdnik Manchester Cityja pa tega ni nikdar zaupal niti vodstvu reprezentance niti kluba.
Irska je brez Irelanda izgubila s Češko (0:1) in si nakopala težave, saj je ostala brez resnejših možnostih za preboj na evropsko prvenstvo, mladi nogometaš pa je za nameček po tekmi poklical še takratnega trenerja Cityja Svena-Gorana Erikssona in ga prosil, ali bi lahko ostal v Corku še nekaj dni, ker naj bi urejal podrobnosti glede pogreba babice.
Takrat je Ireland vstopil v medijski pekel, saj so otoški novinarji izvedeli, da je njegova babica Patricia Tallon še kako živa. Gospa Tallon je bila šokirana, ko je prebirala novice o tem, da je umrla in da pripravljajo njen pogreb. Novinarji niso skrivali začudenja, Ireland se je v trenutku znašel v središču pozornosti. Svet je željno čakal na njegovo pojasnilo.
Irski reprezentant, postavljen na laž, je ponudil odgovor. Novo laž, s katero je še bolj zapletel položaj. "Fargovsko" je odvrnil, da pravzaprav ni umrla njegova babica po mamičini, ampak očetovi strani. To pa je bila Brenda Kitchener.
Reprezentančna prihodnost Irelanda je postala čez noč nejasna.
S tem pojasnilom pa si ni kupil miru, daleč od tega, ampak se je znašel sredi še večje medijske gonje. Zdrava in živa je bila namreč tudi gospa Kitchener. In tako jezna na besede, da je vsaj enemu časopisu, ki jo je v članku razglasil za mrtvo, zagrozila s tožbo. Ko se je javnost prepričala o tem, da nobena Irelandova babica še zdaleč ni zapustila sveta, so se pogledi ponovno usmerili vanj. Ireland je panično ostal dosleden pri zatekanju k neresnici in si izmislil novo laž. Zdaj je kar naenkrat začel pojasnjevati, da so ga narobe razumeli in da je pravzaprav umrla srčna izbranka njegovega dedka, ki se je pred tem ločil.
Pokesal se je in prosil za odpuščanje
Irskim medijem ni bilo težko sešteti dva plus dva. Vedeli so, da v tej zgodbi nekaj močno smrdi. Irelanda so začeli pribijati na križ, nato pa se je nogometaš, ki je najraje opravljal vlogo napadalno usmerjenega zveznega igralca, pokesal. Zapletel se je v preveč neresnic, da bi ga kdo sploh še jemal resno. In imel za verodostojnega. Močno si je pokvaril ugled, njegova profesionalnost in spoštovanje sta padla na najnižjo točko. Takrat se je Ireland odločil, da bo povedal resnico. Na njegovo žalost kar nekaj dni prepozno, saj je poročanje o Grannygate začelo "zabavati" tudi preostali del sveta.
Kako je Ireland postal predmet posmeha v animaciji:
"Odločil sem se, da moram povedati resnico in priznati, da sem lagal. Zavedam se, da sem s tem, ko sem svoji babici razglasil za mrtvi, storil ogromno napako. To globoko obžalujem. To ni bilo prav, zato se vsem, ki sem jim s tem povzročil težave, iskreno opravičujem. Najbolj bi se rad opravičil svojima babicama in vsej družini. Storil sem veliko napako. To bi me moralo izučiti," je najbližje prosil za odpuščanje. Dodal je, da se je zaradi spontanega splava dekleta v tistih trenutkih odzval preveč panično in se zatekal k lažem, česar mu resnično ne bi bilo treba storiti.
Dekle doživelo spontani splav
Pred afero Grannygate je bil v središču pozornosti tudi po tekmi med Cityjem in Sunderlandom, ko je odločil zmagovalca (1:0), nato pa v slavju slekel spodnji del opreme, pod katerimi so bile spodnje hlače z logotipom priljubljenega junaka Supermana. Angleška nogometna zveza ga je za omenjeno dejanje le opozorila, Ireland pa je dobil nov vzdevek.
Pozneje je pojasnil, kako so se razpletale stvari v tistih dneh, ko se je začel Grannygate. "Selektor me je zvlekel iz slačilnice ter dejal, da ga je poklicalo moje deklo in mu dejalo, da mi je umrla babica. Bil sem šokiran. Mislil sem, da gre za babico po mamičini strani, na katero sem zelo navezan, saj me je vzgajala od mojega petega leta. Takoj sem poklical dekle Jessico, ona pa je bila vznemirjena in mi pojasnila, da je pravzaprav doživela spontani splav. Bila je osamljena, želela je, da bi prišel k njej. Načrtovala je, da bi lahko prišel hitreje, če bi v reprezentanci mislili, da sem ostal brez babice. Selektorju sem nato povedal, da sva bila z babico zelo povezana in da bi želel čim prej do žalujočih sorodnikov," je pozneje pojasnil Ireland.
Življenje Irelanda se je spremenilo. Nikoli več ni bil vpoklican v irsko reprezentanco, vodstvo krovne zveze je bilo ogorčeno, da je obrnil hrbet izbrani vrsti pred odločilno kvalifikacijsko tekmo oziroma da ni vsaj zbral dovolj poguma, da bi povedal stvari po resnici.
Trener Eriksson je resno razmišljal o tem, da bi se ga znebil pri Manchester Cityju, a si je nato le premislil. Švedski strateg ni skrival jeze. "Upam, da se je iz tega kaj naučil," je dejal in dodal: "Ne glede na to, kakšno težavo imaš, se moraš vedno držati resnice. Ne izmišljuj si stvari, saj je to neumno. Ireland si je privoščil neumnost," je dejal Skandinavec.
Ko je konec leta 2009 trenerski stolček zapustil Mark Hughes, nasledil pa ga je Italijan Roberto Mancini, je Irec dobil vedno manj priložnosti za nastop. Kmalu se je preselil v Birmingham k Aston Villi.
Nepredvidljivi "lažnivi Kljukec" iz Irske je vseeno dobil novo priložnost. Na igrišču je tako obetal, da je v sezoni 2008/09 postal nepogrešljiv člen Manchester Cityja, eden najboljših igralcev angleškega prvenstva.
Ko je prišel Italijan, se je moral posloviti
Letošnjega 11. septembra je nastopil na poslovilni tekmi Vincenta Kompanyja v Manchestru. Tako se je boril za žogo s Timom Cahillom.
Ko je na Etihad namesto prišel Roberto Mancini, pa je bilo idile zanj hitro konec. Italijan ga ni več videl v začetni enajsterici. Opozarjal je, da ima fant težave sam s sabo, Ireland pa je nato zapustil klub. Kot del medsebojnega dogovora se je preselil v Birmingham k Aston Villi, v obratno smer pa je odšel James Milner, današnji pomemben člen evropskega prvaka Liverpoola.
Dobival je vedno manj priložnosti, njegova zvezda je pri Newcastle Unitedu in Stoke Cityju slabela, pri Boltonu ni odigral niti ene resne tekme, danes, ko je star 33 let, pa je brez kluba. Od decembra 2018 ni našel novega delodajalca, tako da se bliža dan, ko bi lahko oznanil konec kariere. Kariere, v kateri se je nogometni talent prepletal z neumnostjo brez primere, afero, ki je še kako odmevala v športnem svetu in dokazala, da ima laž kratke noge.
Dvakratni oče že pri 18 letih
Ko je začel nastopati v dresu Manchester Cityja, je moral vzporedno skrbeti tudi za dva otroka.
Ireland je imel težavna najstniška leta. Pri 19 letih je debitiral za Manchester City, v Anglijo pa se je preselil kot oče samohranilec s kar dvema otrokoma. Kot mladi oče se je namreč sprl z njuno mamo, ki je ostala na Irskem. Prevzel je skrbništvo in se bil primoran poleg nogometne kariere ukvarjati še z vzgojo otrok. Kot mlademu staršu mu sprva ni bilo postlano z rožicami. Na začetku poti pri Cityju ni imel bajne plače, v enem izmed poznejših intervjujev je celo razkril, da je na teden dni prejel pičlih 85 britanskih funtov.
Ni še vozil avtomobila, takrat pa so se tudi ločili njegovi starši. Mati je živela v njegovi bližini, a se z njim ni pogovarjala, oče je ostal na Irskem. Na tekme je prihajal s taksijem z dvema dojenčkoma, na stadionu ju je pogosto čuval bratranec Trevorja Sinclairja, pri varstvu pa so mu pomagali tudi drugi soigralci, največkrat Micah Richards, Richard Dunne, Ben Thatcher in Joe Hart.
V napadu Cityja je sodeloval tudi z južnoameriškima zvezdnikoma Robinhom in Carlosom Tevezom.
Soigralci so ga po tekmah vabili na zabave, on pa se jim je moral zahvaliti. Takrat je menjal plenice, naročal hitro hrano ali pa gledal televizijo. "Nikoli nisem čutil, da mi bo resnično uspelo, ko sem ostajal doma z dvema majhnima otrokoma, osamljen in žalosten," je zaupal letos v intervjuju za The Athletic.
Zadnji nastop v angleškem prvenstvu je vpisal s Stoke Cityjem.
Vpoklice v reprezentanco je v tem obdobju doživljal kot dobitek na loteriji, izjemno srečo, po drugi strani pa so mu, čeprav mu je zveza omogočala, da prihaja na priprave z otrokoma, za katera bi v hotelu skrbela varuška, daljše reprezentančne akcije presedale. Tako je bilo včasih. Danes je Stephen oče treh otrok. Tretjega otroka je rodila Jessica, s katero se je po aferi Grannygate, ki se je zgodila po njunem načrtu o izmišljeni smrti babice, poročil.
Njegov najstarejši sin Joshua nadaljuje njegovo nogometno zgodbo. Star je 15 let in že igra za angleško reprezentanco do 16 let. Tako bi se lahko priimek Ireland kaj kmalu vrnil na največje zelenice, kar jih premore klubski nogomet na Otoku.
1