Jan Oblak
NK Olimpija
Sreda, 7. 1. 2026, 16.30
1 mesec, 2 tedna
Robert Volk o slavljencu Janu Oblaku
Ganljive besede Slovenca, ki je odkril Jana Oblaka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,83
Robert Volk je bil nogometni "oče" Jana Oblaka ob njegovih začetkih kariere, ko se je dokazoval v Ljubljani.
Jan Oblak, kapetan slovenske reprezentance in dolgoletni prvi čuvaj španskega velikana Atletico Madrid, danes vstopa v Kristusova leta. Praznuje 33. rojstni dan, čestitke dežujejo od vsepovsod. Iz srca mu jih iz Slovenije namenja tudi Robert Volk, njegov "mentor" in nekdanji soigralec pri Olimpiji, ki je prepoznal njegovo izjemno vrednost že takrat, ko je bil Jan suhljati 14-letnik in za Bežigradom treniral z zvenečimi imeni slovenskega nogometa. "Danes je zame najboljši vratar na svetu. Vse najboljše, Jan," je srce zaigralo legendarnemu 60-letnemu Primorcu, ko smo z njim pokramljali o današnjem slavljencu, ki ga pozna cel svet.
Slovenija je lahko Robertu Volku zelo hvaležna. Ko se je Olimpija pred dvema desetletja po finančnem propadu lotila drznega projekta in se želela v drugačni preobleki ekspresno vrniti med elito, je z veterani, še kako znanimi obrazi slovenskega nogometa, ki so jih povezovale simpatije do ljubljanskega kluba, treniral tudi golobradi Škofjeločan.
Jan Oblak je prvič za člansko zasedbo Olimpije branil že pri 16 letih, takrat pa si je prislužil tudi poziv mlade slovenske reprezentance do 21 let.
Star ni bil še niti 14 let. To je bil Jan Oblak, edini najstnik, ki je imel ta privilegij, da je lahko treniral in nabiral izkušnje s slovitimi nogometaši, večinoma nekdanjimi slovenskimi reprezentanti. Takrat je bil prvi vratar ekipe Volk.
Bil bi greh, če ga ne bi poslali v ogenj
"Marsikdo se mi je takrat smejal, ko sem trdil, da bo Jan postal eden najboljših na svetu in branil za največje klube," se danes spominja 60-letni Primorec, ki se je v zgodovino zeleno-belih vpisal kot najstarejši prvi vratar. Takrat je že krepko zakorakal v peto desetletje, a vseeno pomagal Olimpiji. Med vratnicama je stal tudi pri 44 letih, na treningih pa občudoval trikrat mlajšega Oblaka. Počasi, a zanesljivo je prišel do ugotovitve, s pomočjo katere je Slovenija pozneje postala bogatejša za imenitnega nogometnega ambasadorja, ki ga danes pozna cel svet.
"Ko je začel trenirati z nami, ni imel niti 14 let. Priključil se je nam, 'starim konjem', ker je pač kazal izjemen talent. Čeprav nam je trener Škerl, ki je vodil kadete, očital, da ga bomo uničili, ker je še premlad, smo verjeli vanj in vztrajali, da je ostal z nami," je Robert Volk hitro prepoznal vrednost in potencial Jana Oblaka.
Bolj ko je na treningih spremljal mladega Oblaka, bolj ga je ta navduševal z zrelostjo, znanjem in fizičnimi sposobnostmi. Volk je tako kmalu postal prepričan, da je mladi Jan že boljši od njega, zato bi bil greh, če ga trenerji ne bi poslali v ogenj in mu omogočili nastopa na največjem odru. In res. Pri zgolj 16 letih je mladi Oblak, današnji zvezdnik svetovnega nogometa, že branil za člansko zasedbo zmajev, najprej v drugi, nato pa še v prvi ligi, kjer se je dokončno uveljavil pod taktirko Branka Oblaka.
Z Atleticom želi na evropski prestol
V dresu Atletica ruši številne mejnike in rekorde.
Pravljica o izjemnem slovenskem nogometašu se je nadaljevala v sanjskem ritmu. Po krstni in edini sezoni v 1. SNL se je preselil k portugalskemu veljaku Benfici, Olimpiji je pripadla ogromna večmilijonska odškodnina, Oblak pa si je počasi, a zanesljivo – vmes je na Portugalskem v želji po dokazovanju opravil še nekaj vmesnih postankov pri nekoliko manjših klubih od Benfice – gradil vrhunsko kariero.
Leta 2014 se je za ogromno odškodnino, Lizbončani so prejeli kar 16 milijonov evrov, preselil k madridskemu Atleticu, kjer ostaja še danes. Vmes si je utrdil sloves enega najboljših čuvajev mreže na svetu. V slovenski reprezentanci nosi kapetanski trak in čaka na novega selektorja, pri 33 letih pa je še kako željan novih izzivov. Z Atleticom želi osvojiti ligo prvakov, to je njegova največja želja, v Španiji pa ruši mejnike in postavlja nove rekorde, hkrati pa prejema priznanje za priznanjem.
Marsikdo se mu je čudil in posmehoval
"Že kot otrok je bil nekaj posebnega. Vemo, kakšni so otroci, ko so stari 14 let. No, on je bil takrat veliko bolj zrel, predan in željan dela od vseh njegovih vrstnikov, kar sem jih poznal. To se mu je tudi obrestovalo. Presrečen sem, da je postal tako dober. Zame je najboljši vratar na svetu. Kdo bo rekel, da pretiravam, a … Na tako visoki ravni je veliko vratarjev, a le malo jih ima takšne karakteristike kot jih ima Jan," uživa ob spremljanju njegovih predstav in poslušanju hvalospevov o njegovih obrambah.
Robert Volk v pogovoru z nekdanjim trenerjem Janijem Patejem, ko so se zmaji vrnili v prvo ligo. Volk, ki je leta 1998 sedel tudi na klopi slovenske članske reprezentance, je lani dopolnil častitljivih 60 let. Še lani je sodeloval z drugoligaško Ilirijo in bil vpleten v delo z vratarji, zdaj pa miruje in čaka na nove nogometne izzive.
Te znajo biti tako čudežne in atraktivne, da postajajo celo spletne uspešnice, ali pa zaradi njih prejema posebna priznanja. To pa se dogaja neprekinjeno, dobesedno iz leta v leto, že dobro desetletje. Nekdanji mladenič, edini najstnik, ki je lahko nekoč treniral z motiviranimi veterani Olimpije, ki bi mu bili lahko po letih zagotovo očetje, je zgradil uspešno kariero.
Zato je zadovoljstvo v srcu našega sogovornika še toliko večje. Lesk v očeh Volka, ko govori o nekdanjem varovancu in soigralcu Janu, izžareva posebno očaranost. "Mene to, da je tako dober, ni presenetilo. Zanj sem bil prepričan, da bo šel tako daleč. To sem takoj opazil," je pa sprva dobival tudi manj prijazne komentarje, ko je tako hvalil in opozarjal na talentiranega Oblaka. Marsikdo se mu je čudil in se mu posmehoval, kako je lahko tako prepričan o svojih besedah in napovedih.
V prvoligaški sezoni 2009/10 je branil na 33 tekmah. Na uvodni tekmi sezone proti Interblocku je ostal na klopi. Takrat je branil Damir Botonjić, že v drugem krogu pa ga je trener Branko Oblak poslal v ogenj na gostovanju v Novi Gorici. Tako je 27. julij 2009 debitiral v 1. SNL. Star je bil le 16 let in pol, Olimpija je zmagala z 2:1, za zmaje pa sta zadela v polno izkušena napadalca Senad Tiganj in Sebastjan Cimirotič.
No, kakšno leto ali dve pozneje, ko je Oblak po naravni poti zaradi svoje kakovosti vse stanovske kolege izrinil iz vrat Olimpije ter pri 16 letih in pol postal prvi vratar zmajev ter največji ponos kluba, je bilo že drugače. Takrat so se z Volkovimi besedami strinjali tudi drugi, vsem je zaprl usta. Volk, ki je mladega Oblaka vrgel med odrasle leve, je imel tako še kako prav.
Športniki naredijo največ za promocijo Slovenije
Pred Janom Oblakom si je ogromno čast in spoštovanje v vratarskih nogometnih krogih izmed Slovencev prislužil Samir Handanović.
"Saj vidite. V Španiji je presegel že vse rekorde, kar zadeva vratarje. Vse, kar mu je dal bog, ves razkošni talent, je izkoristil v popolnosti in več kot zasluženo postal najboljši na svetu. Pa spet ponavljam, da res mislim tako, brez poniževanja ali omadeževanja drugih. Slovenija je pač majhna. Ni nas veliko Slovencev, a imamo ogromno velikih ljudi v svetu, ne samo Jana. In še naprej bo tako. Nekaj nas zelo krasi. On in Samir Handanović sta poskrbela, da svet zdaj bistveno bolj resno in spoštljivo dojema slovenske vratarje. Zagotovo se bodo pojavili še kakšni novi odlični vratarji, a bo takšno kariero, kot jo ima Jan, ali pa jo je imel Samir, zelo težko ponoviti. Da si tako dolgo v vrhunskem klubu, redno v ligi prvakov … Ne vem, kaj naj sploh rečem. Slovenija bi morala biti še bolj ponosna nanje. Zaslužili bi si še več nagrad. Ne le zaradi svojih nastopov, ampak tudi zaradi tega, kaj prinašajo Sloveniji. Kakšno promocijo ji omogočajo v svetu. Glede tega lahko športniki naredijo največ. Samo poglejte, kaj je včeraj naredil Domen Prevc. Ni tedna, da ne bi v športu zablestel kakšen Slovenec. Pa so tu še Tadej Pogačar, Luka Dončić … Nenormalno, koga vse imamo. Sploh se ne čudim, da je Pogačar slovenski športnik leta. Že z avtom je težko priti na Vršič, kaj šele tako hitro s kolesom," se je zasmejal Volk, ki je na vratih Olimpije vztrajal vse do 44. leta, nato pa ocenil, da bi se bilo bolj pametno preseliti povsem v trenerske vode.
Hoy es un día muy especial.
— Atlético de Madrid (@Atleti) January 7, 2026
¡Muchas felicidades, Jan! 🥳🐐 pic.twitter.com/2roB6QMaw5
Razlog je bil enostaven. Mladenič iz Škofje Loke ga je že presegel po znanju. Tako mu je odprl vrata in mu pomagal, da je še hitreje dobil priložnost. Jan jo je izkoristil z obema rokama, nova slovenska športna zvezda je bila rojena.
"Slovenci imamo premalo nacionalnega naboja"
Jan Oblak je leta 2024 uresničil otroške sanje in s Slovenijo nastopil na velikem nogometnem tekmovanju. Na Euru 2024 je izpadel v osmini finala.
Volk v domovini pogreša še večje spoštovane na račun Oblaka. "Slovenci se premalo spoštujemo, premalo imamo nacionalnega naboja. Saj vidite, kaj se dogaja na Hrvaškem. Hrvati imajo 'kockice' tudi na spodnjih hlačah, mi pa se premalo cenimo. Imam občutek, da naše najboljše športnike bolj cenijo v tujini. Goran Dragić je dobro povedal, da smo narod, ki navija za svoje le takrat, ko so dobri rezultati. Takrat ponori cela država, tribune se zlahka napolnijo. Takoj ko se zgodi kak padec, kar pa je realnost v športu, je odziv bistveno slabši. Zato se vsemu skupaj ne čudim. Poglejte primer, kaj počnejo naši odbojkarji. Oni so zame svetovni čudež. Desetletje že krojijo vrh, zato bi lahko bili še bolj ponosni nanje in njihove rezultate. Lahko bi jih še bolj cenili. Težava je, ker se ljudje, ki vodijo zadeve, premalo zavedajo tega, čemu vsemu se morajo športniki odreči," se je Volk z mislimi ponovno preselil dve desetletji nazaj, ko je pri Olimpiji občudoval 14-letnega Jana.
Domače tekme z Olimpijo v prvi ligi je igral na stadionu ŽAK v Spodnji Šiški.
"S kolesom ali pa z vlakom se je iz Škofje Loke vozil na trening. Če bi današnji mladini predlagal, da gre s kolesom na trening, bi te samo čudno gledali. Danes se dogaja, da otrok ne pride na trening, nato pa pove, da se je tako zgodilo, ker pač ni imel prevoza. Tu pa je bistvena razlika. Tak otrok si sploh ne želi nekaj več v športu. Jan pa si je to že od nekdaj želel. Vse odrekanje mu je tudi prineslo nagrado. Trud je bil poplačan. Skupaj z veliko željo, delovnim zanosom in vsem tem, kar mu je narava dala, je postal izjemen športnik. V užitek ga je spremljati. Privoščim mu še veliko let. Čeprav je dopolnil 33 let, so to za vratarje v bistvu najboljša leta," se je nasmejal in nas spomnil, da je nepozabni Italijan Gianluigi Buffon vrhunsko branil vse do 43. leta.
Lahko bi nastopal tudi po 40. letu
Jan Oblak bi lahko po mnenju Roberta Volka že vrsto let razveseljeval ljubitelje vrhunskega nogometa.
Nenazadnje je tudi Volk vpisan v zgodovino Olimpije kot najstarejši debitant na večnem derbiju z Mariborom. To je dočakal pri dobrih 42 letih!
"Imamo številne vratarje, ki branijo odlično tudi po 40. letu. Če Jan ne bo imel težav s poškodbami, bi lahko z lahkoto nastopal tudi po 40. letu. To bi mu od srca želel. Je pa to seveda naporno zdržati. Zato mu je treba že zdaj za vse, kar je naredil, dati kapo dol. Jan, želim ti vse najboljše, še veliko zdravja in sreče, ter še veliko takšnih obramb, s katerimi boš navijače spravljal na noge," je poslal prisrčne pozdrave slovenskemu nogometnemu junaku, ki je v tej dneh z Atleticom v Savdski Arabiji, kjer ga v četrtek čaka nov spektakel, polfinale španskega superpokala z Realom.
"Tega je vajen. To je strogi profesionalizem. Kakšen drugi po rojstnem dnevu ne bi šel na trening, ampak bi hotel imeti dva dni prosto. Za takšne pa ni mesta v današnjem profesionalizmu. Če nisi takšen, preprosto ne uspeš," je malce karikiral, ko je opisoval eno izmed najbolj cenjenih vrlin Oblaka.
Jan Oblak je na Olimpijo zadnjič nastopil 16. maja 2010 proti ptujski Dravi (2:0). Mrežo je, tako kot je pozneje zelo pogosto navduševal tudi pri Atleticu, ohranil nedotaknjeno. Zmajem je pomagal do velikega uspeha, saj so se že v prvi sezoni po vrnitvi med elito uvrstili v Evropo.
Vesel je, da Jan ni pozabil na obdobje, ki ga je v Ljubljani lansiralo proti nogometnim zvezdam. Podpora in zaupanje Roberta Volka mu je takrat odprla marsikatera vrata. "Jan se mi je pozneje zahvalil, prejel sem rokavice z njegovim podpisom. Doma jih imam razstavljene na posebnem mestu. Je velika oseba. Ko ne bo več toliko v tujini, ga bom z veseljem povabil na kosilo ali večerjo," bi rad še kdaj poklepetal z nekdanjim soigralcem in varovancem.
"V nogometu ni več ulice, tehnologija je ubila vse"
Ko je denimo Oblak debitiral za člansko ekipo v drugi ligi, so zmaji v Šiški s 7:2 pomendrali Muro, dva zadetka je denimo takrat dosegel Mladen Rudonja, zadnji gol za Olimpijo pa Miran Pavlin, je bil na klopi prav Volk.
"Ko je začel trenirati z nami, ni imel niti 14 let. Priključil se je nam, 'starim konjem', ker je pač kazal izjemen talent. Čeprav nam je trener Škerl, ki je vodil kadete, očital, da ga bomo uničili, ker je še premlad, smo verjeli vanj in vztrajali, da je ostal z nami," je Robert Volk hitro prepoznal vrednost in potencial Jana Oblaka. V boju za položaj prvega vratarja se je v sezoni 2009/10 potegoval tudi z Damirjem Botonjićem.
"Seveda te lahko včasih občutek vara, a sam sem bil že od začetka prepričan, da bo Janu uspelo, sicer takrat ne bi toliko kvasil o njem, da so se mi mnogi posmehovali. Pa še ena razlika je z današnjim obdobjem. V nogometu ni več ulice, tehnologija je ubila vse. Danes otroci nogomet trenirajo zato, ker sta jih mama in oče pač vpisala, torej na željo staršev. Otroci sploh nimajo več tako velike želje," ga vežejo spomini na drugačno mladost Jana, ki ni skrival ogromne želje za delom in napredkom, pri tem pa, čeprav je živel v Škofji Loki, ni izpustil niti enega treninga Olimpije.
Takšen je bil pač Jan, eden najboljših nogometašev, kar jih je imela kadarkoli Slovenija. Vse najboljše, škofjeloška hobotnica!
