Slovenec, ki uživa v bogati državi: Saj tu sploh ni kriminala!

Sportal Američanka v Sloveniji: Ob prvem obisku Bohinja se mi je zdelo, da gledam umetniško sliko #video

Sandro Bloudek je 38-letni slovenski nogometni strateg. Kot najstnik je opozarjal nase kot eden največjih slovenskih talentov, se dokazoval tudi pri slovitem AC Milanu, a se mu ni posrečilo, da bi v članski zasedbi rdeče-črnih pustil večji pečat. Kariero je nadaljeval v številnih italijanskih klubih, se odpravil tudi v Belgijo, na Nizozemsko, Hrvaško, BiH in Avstrijo, vmes preizkusil tudi moč domače 1. SNL, nato pa se dokaj kmalu posvetil trenerskemu delu. Z Darkom Milaničem je sodeloval že na Cipru, zdaj sta skupaj še v ZAE.

V Združenih arabskih emiratih, deželi, ki so ji naravna bogastva na čelu z neizmernimi zalogami nafte in zemeljskega plina napolnila žepe do neslutenih višav, živite in delate slabo leto. Ste se že privadili na tamkajšnji način življenja?

V uvodnih mesecih sem imel kar nekaj težav, saj prej nisem bil še nikoli v arabskem svetu. Tako sem se spopadel s povsem drugačno kulturo in načinom življenja. Velik šok sem doživel takoj ob prihodu. Prišli smo poleti, ko je čez dan neznosno vroče, okrog 50 stopinj Celzija! Ponoči se temperatura spusti na od 38 do 40, a je vlaga 80-odstotna, tako da so pogoji za življenje zelo zahtevni. Zato se večina življenja in treningov odvija v notranjih, klimatiziranih prostorih. Veliko smo v trgovskih centrih ali kar doma.

Kar zadeva drugačno kulturo, so zaradi vere in upoštevanja pravil tukajšnji ljudje drugačni od Evropejcev. So pa Emirati drugače dosti bolj sproščeni od drugih arabskih držav v tem zalivu, a sem vseeno ob prihodu doživel kulturni šok. Sčasoma je le šlo na bolje. Počasi sem se le privadil na nove razmere. Spoznal sem, kako je to v bistvu zelo lepa kultura, ki temelji na družini, veri, spoštovanju, določenem načinu življenja. Arabci imajo dosti dobrih stvari, ki sem jih sprejel in jih tudi prakticiram v vsakdanjem življenju.

Kakšne pa so razlike?

Zelo velike. Arabci se ne razlikujejo zelo le od Slovencev, ampak od vseh Evropejcev. Ogromno je nekih manjših stvari. Denimo že od načina oblačenja ali razporeditve dneva. Domačini večinoma ne delajo. Imajo neke biznise, ki jih podedujejo ali si jih ustvarijo, tako da se njihov dan začne šele po 12. uri.

Kar nekaj je razlik, na katere se moraš navaditi. Če si tukaj le na počitnicah, je to nemogoče. Tukaj moraš vendarle živeti nekaj mesecev, da stvari postanejo razumljive. Da se privadiš na drugačen bioritem.

Abu Dabi je glavno mesto ZAE. Ima skoraj tri milijone prebivalcev. Foto: Guliverimage

Pa vas je kaj v Emiratih zmotilo do te mere, da bi obžalovali svoj prihod?

Če dobro pomislim, pravzaprav ne. Država je zelo prijetna. Tukaj je zelo toplo, kar mi je zelo všeč, saj prav nič ne pogrešam zime, mraza in dežja. Veliko raje imam vročino in sonce. Tu je tudi morje, ki je vendarle v tej vročini malce drugačno od tistega, ki ga poznamo doma (smeh, op. p.).

Ljudje so prijazni, to je zelo pomembno. To je najvarnejša država na svetu, tu sploh ni kriminala. Zakoni so zelo strogi. Prisoten je policijski nadzor, veliko je videonadzora po vsej državi.

V Emiratih najdeš velika moderna mesta. Država se razvija ter veliko vlaga v infrastrukturo in šolstvo. Je dokaj mlada država, saj je bila ustanovljena šele leta 1971, tako da so državljani polni navdušenja. Čudovita je. Vsakemu bi priporočil, da obišče Emirate vsaj enkrat v življenju.

''Pred prihodom v Emirate nisem poznal arabskih držav. Nikoli nisem obiskal Dubaj, niti Katar za svetovno prvenstvo, tako da nisem imel pojma o tej kulturi. Vedel sem le nekaj zgodb iz medijev, kar sem lahko prebral, a se z njimi nisem preveč ukvarjal,'' nam je povedal.Sandro Bloudek, ki si je tako na državni praznik v ZAE nadel nase tradicionalno oblačilo. Foto: Osebni arhiv Omenili ste, da ste ob prihodu doživeli kulturni šok. Kaj vas je tako šokiralo?

Živimo na Baniju Jasu v emiratu Abu Dabi, malce zunaj velemesta. Tu živi večinoma lokalno prebivalstvo, tako da ni dosti tujcev. Ni dosti, recimo temu, nas, belcev. Zame je bil največji šok, da so vsi moški oblečeni v bele kandure s pregrinjali čez glavo, ženske pa v črne abaje. Vse so v črnem, tako da vidiš v bistvu vsepovsod samo belo in črno. Sploh ne vidiš obrazov žensk, moški pa so oblečeni približno enako, hkrati pa imajo še podobne brade. To je bil največji šok, saj po ulicah nisem videl neke raznovrstnosti, ki sem je bil vajen v Evropi.

Vse skupaj spominja na neko uniformiranost. Na koncu sem to sprejel kot nekaj povsem normalnega in sprejemljivega. To so pač njihova tradicionalna oblačila. Živijo povsem normalno življenje, počnejo enake stvari kot mi. Drugačna je le njihova kultura. In okoliščine. Tako se oblačijo tudi zaradi vročine. Tako sem začenjal razumeti, zakaj se tako oblačijo, zakaj tako jejo, zakaj toliko spijejo, zakaj poteka pri njih vse počasi. To je vse povezano z njihovo kulturo in vročino.

Ko je prišel v ZAE, so ga šokirali prizori na ulicah, kjer so bili vsi oblečeni v belo oziroma črno. Foto: Guliverimage

Kako je z alkoholnimi pijačami in podobnimi evropskimi razvadami, o katerih se je na veliko razpredalo denimo v času svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju?

Emirati so najbolj odprta država, kar zadeva arabske države okrog nas. Pa ne le glede alkohola, ampak glede vsega. To vedo vsi turisti, ki so obiskali Dubaj. Obstajajo razvade, ki si jih lahko privoščiš tudi v Evropi, izjema so le igralnice. Te so še vedno prepovedane, a ne za dolgo, saj jih bodo v kratkem odprli. Drugače je način življenja zelo sproščen, nič kaj drugačen kot v Evropi.

Dobro, so neka pravila v javnosti, predvsem zaradi njihove vere, da v javnosti ne smeš izkazovati nežnosti z ženskami. Da niso dovoljena pretirana poljubljanja, objemanja ali glasna vzklikanja. Torej neko motenje javnega reda in miru. Ni pa to nič kaj takšnega, kar ne bi bilo sprejemljivo. Meni je to všeč, saj znamo iti v Evropi včasih, kar zadeva razgrajanje in pijančevanje na javnih mestih, v lokalih, parkih in podobno, malce čez rob. S privajanjem na njihova pravila tako nisem imel težav, ker se jih že od nekdaj držim tudi sam.

Z Darkom Milaničem je sodeloval že na Cipru (Pafos), lani pa ga je nekdanji trofejni trener Maribor povabil k sodelovanju v bogato arabsko državo. Foto: Osebni arhiv

Kako ste se sploh odločili, da si boste služili nogometni kruh v tem delu sveta? Ste bili takoj za ali so bili prisotni kakšni zadržki?

Ko me je Darko (Darko Milanič, op. p.) poklical in mi predlagal, da bi bil njegov prvi pomočnik v ZAE, sem delal še na Cipru pri Pafosu. Sprva so me spremljali mešani občutki. Za mladega trenerja, star sem 38 let, se ni bilo lahko odločiti, da se iz dobre kakovostne ravni evropskega nogometa, na katero sem se navadil na Hrvaškem in Cipru, odpraviš v Emirate.

Je pa to vendarle država, ki podobno kot Savdska Arabija neprestano razvija nogomet, finančni vložki so ogromni. Na začetku sem imel zadržke, zdaj pa sem zelo zadovoljen. Kar dobro sem se privadil na Emirate.

V Abu Dabiju pogosto zasliši hrvaški oziroma srbski jezik. Foto: Osebni arhiv Iz filmov poznamo prigode, kako so Arabci spretni trgovci, ki jim ne velja zaupati, saj te lahko hitro prevarajo. Ste jih tudi vi doživeli v tej luči ali so to zgolj stereotipi?

Te zgodbe o trgovcih se, vsaj tako se mi zdi, bolj nanašajo na arabsko kulturo severne Afrike. Denimo Egipt, Maroko, Tunizijo … Arabci iz našega sveta so malce drugačni in ne slovijo ravno kot neki prevaranti. So zelo verni, njihova vera jim podobno kot nam krščanska to prepoveduje. Zelo so spoštljivi do ljudi.

Res pa je, da se dogovorijo bistveno počasneje, kot smo vajeni v Evropi. To traja malce dlje (smeh, op. p.), a nisem imel z njimi nobenih slabih izkušenj. Da bi me kdaj prevarali? Ne, zame so eni najbolj poštenih ljudi, kar sem jih spoznal v življenju.

Ali Arabci dobro poznajo Slovenijo?

Ne. Evropska geopolitika jim predstavlja težavo. Preveč jim je tuja. Izmed držav nekdanje Jugoslavije poznajo bolje le Srbijo in Hrvaško. Srbijo zaradi tega, ker je tu ogromno srbskih priseljencev in tudi športnikov. Hrvaško seveda poznajo zaradi uspehov v športu, zlasti nogometu, druge, manjše države nekdanje Jugoslavije, med njimi tudi Slovenijo, poznajo slabše. Vsaj takšen občutek sem dobil. Veliko bolj so osredotočeni na svoj svet, zlasti Azijo. Vseeno so azijska država, Azija pa je, kot vemo, ogromna.

Lani je tu gostoval tudi Luka Dončić?

Res je, radi organizirajo velike športne dogodke. Lani so tako v Abu Dabiju pripravili tudi NBA-dogodek, a je to vendarle poseben svet. Arabci živijo v svojem svetu. Poznajo in gledajo zlasti nogomet. Kakšni fanatiki morda obožujejo tudi košarko, a jih ne poznam, niti jih še nisem srečal. Niso ravno pretirano športen narod, to velja priznati.

Lani je Abu Dabi v pripravljalnem obdobju gostil tudi zvezdnike lige NBA. Prišel je tudi Luka Dončić, ki se je z Dallasom pomeril proti Minnesoti. Oba kluba sta se v letošnji končnici uvrstila med najboljših osem ekip v ligi NBA. Foto: Guliverimage

Je treba imeti zares dobro plačo, da si lahko privoščiš lagodno življenje v tej ZAE?

Realnost je takšna, da moraš, če želiš tukaj na polno uživati kot v Evropi, za to porabiti ogromno denarja. Življenje je na splošno dražje kot v Sloveniji. Bencin je res bolj poceni, to je logično, a moraš zelo pogosto polniti rezervoar, saj so razdalje med kralji ogromne. Druge stvari pa so dražje, zlasti alkohol. Ta je dostopen, a zelo drag. Hrana niti ni toliko dražja, saj velja Slovenija za kar drago državo, stanovanja in storitve pa so vendarle kar malce dražji. Za nas iz Slovenije to ni pretiran šok, za kolege iz Srbije in Hrvaške pa ja.

Turisti veliko bolj kot Abu Dabi poznajo Dubaj. Foto: Shutterstock Živite v ZAE z družino?

Žal ne. Občasno prihaja na obisk. Sin že hodi v vrtec v Mariboru. Način življenja je tukaj povsem drugačen, zato nisem hotel nanj privajati vse družine in je umikati iz rutine, na katero se je navadila v Sloveniji. Bili so z menoj na Cipru, da pa bi se venomer selili in menjali kulture zaradi moje službe, bi bilo za vse, za ženo in otroke, preveč stresno. Tako imamo družinsko bazo v Mariboru. Domov se skušam vsak mesec vrniti za vsaj nekaj dni. Če seveda dopušča koledar naših tekem.

Kar zadeva moje otroke, so jim Emirati zelo všeč. To je otrokom zelo prijazna država. Dosti je zabaviščnih parkov in živalskih vrtov, veliko je tudi vodnih parkov. Ta država je ustvarjena za lagodno življenje. Tu lahko družine namreč uživajo, saj resnično ni kriminala.

Nekdanji up slovenskega nogometa, zdaj pa strateg, priporoča vsakemu turistu, ki pride v ZAE, da obišče tudi puščavo. Foto: Osebni arhiv Imate dovolj priložnosti za raziskovanje dežele? Si lahko ogledate kakšne turistične znamenitosti?

Nogometno prvenstvo v Emiratih ni tako intenzivno. Tako imamo na srečo dovolj prostega časa, da odkrivamo lepote njihovih krajev. Najbolj me je navdušila puščava. Je izjemen naravni pojav, res nekaj neverjetnega. Vsakemu turistu priporočam, da poleg vseh stvari, ki jih nudi Dubaj, od zgradb do zabaviščnih parkov in ne vem še česa vsega, obiščejo še puščavo. Da vidijo to predstavo in tam preživijo tudi noč. Noč v puščavi je nekaj posebnega.

Kako je sicer videti vaš dan v Emiratih? Se ves dan posvečate nogometu ali si lahko vzamete tudi kaj časa zase?

Vsi se trudimo, da bi vstali čim pozneje, saj je dan zelo dolg, treningi pa zaradi vročine šele zvečer. Tako vstajam okrog 10. ali 11. ure, zajtrkujem, pozneje naredim kakšno pripravo za trening, nato se odpravim v trgovski center v restavracijo na kosilo, a vse opravljam v počasnem ritmu, tako da za to porabim čim več časa.

Tukaj je vse ravno nasprotno evropskemu načinu življenja. V čim več časa skušaš raztegniti čim manj stvari, pri nas pa je obratno, da v čim manj časa vstaviš čim več opravil. Temu se je bilo treba prilagoditi.

Pozneje grem na trening, nato naš strokovni štab kolektivno opravi trening v fitnesu, kjer imamo tudi teambuilding. Včasih gremo še na kakšno pijačo ali večerjo, a ne tako pogosto. Večinoma se odpravimo domov, gledamo televizijo ali tekme nasprotnika. Odvisno od časa.

Dan v Emiratih je torej zelo enostaven. Zelo malo je opravil, dosti časa pa imaš zase, tako da si je treba organizirati dan, da ti ni dolgčas.

"Spoznal sem tudi beduine. Niti ni bilo potrebno iti v puščavo, saj živijo tudi blizu nas. So starodavni trgovci, ljudje, ki se ukvarjajo z živinorejo. Vedno manj jih je, tako da že postajajo turistična atrakcija," nam je povedal Sandro Bloudek. Foto: Guliverimage

V poletnih mesecih, ko vlada največja vročina, se le poredkoma zadržuje v zunanjih prostorih. Foto: Osebni arhiv Torej ne preživljate dneva kje ob morju in se predajate sončnim žarkom?

Ne. Ko je vroče, sploh ni priporočljivo biti na plaži. Morje je namreč tako toplo, kot so pri nas jacuzziji, tako da se niti ne moreš ohladiti. Ni dreves, tako da moraš biti pod senčnikom. Na plaži ni ugodno. Možnost so le klimatizirani prostori, dom in trgovski centri.

Ker ni veliko izbire, postane malce monotono. Trgovski centri so res ogromni, a ti tudi največji center na svetu postane dolgočasen. Zato se je treba dobro organizirati. Čez dan tako veliko berem, telovadim in se družim, drugače bi dan postal predolg.

Kje pa stanujete?

V velikem stanovanju v modernem bloku. To je, zlasti če si tu sam, veliko ugodneje od vil. Hiše so namreč prevelike, tako da niso praktične.

V primerjavi s Ciprom večina hiš tukaj sploh nima bazenov. Javno razkazovanje v kopalkah ni priporočljivo, zato so bazeni zlasti v hotelih, kamor se hodijo kopat tujci.

Z Darkom Milaničem sta se privadila na tamkajšnjo kulturo. Foto: Osebni arhiv Se srečujete še s kakšnimi Slovenci, ki živijo v ZAE?

Ne. Nisem spoznal še nobenega. Je pa ogromno ljudi iz Srbije iz Hrvaške, tudi iz Bosne in Hercegovine, ki delajo tukaj že leta in leta. Skoraj na vsakem druženju v gostinskem lokalu slišiš hrvaški oziroma srbski jezik. Kar zadeva Slovence, razen Darka, ki je tukaj z družino, drugih ne poznam.

Se čuti razlika med Arabci in tujimi priseljenimi delavci?

Se. Ti delavci prihajajo predvsem iz jugovzhodne Azije. Dobijo veliko več denarja, kot bi ga zaslužili v svojih državah. Na račun Emiratov lahko preživljajo ogromne družine v svojih državah in so zelo hvaležni, da lahko tukaj živijo in delajo. To je zelo varna država. Finančno je zelo dobro urejena, tako da plačila ne zamujajo.

Naša evropska miselnost je, da so izkoriščani. Res je, ne dobivajo niti približno takšnih prejemkov, kot jih dobivamo Evropejci ali lokalno prebivalstvo, a je tudi res, da ne opravljajo naših del, ampak so to večinoma ljudje, ki čistijo, gradijo, kuhajo. So tudi varuške. Živijo z družinami v vilah oziroma stanovanjih in imajo svojo sobo.

Žrtvujejo se za svojo družino in gredo redkokdaj domov. V bistvu delamo podobno, tudi mi gremo v svet z namenom, da se žrtvujemo in da bi lahko preživljali naše družine. Opravljamo pa drugačna dela.

Nikjer na svetu, niti pri nas v Sloveniji, ne bo direktor nekega podjetja dobil enake vsote denarja kot nekdo, ki dela na bencinski črpalki oziroma pomiva tla v trgovskem centru. Ne vem, kako živijo tukaj in ali jih resnično izkoriščajo, zagotovo pa vem, ker ti ljudje delajo tudi pri nas v klubu, da se ne pritožujejo in so zelo hvaležni za priložnost, da lahko delajo v Emiratih.

Darko Milanič je bil tudi njegov mentor pri pridobivanju licence Uefa Pro. Foto: Osebni arhiv Tako ste verjetno tudi vi hvaležni Darku Milaniču, da vam je ponudil priložnost. Kako je sploh sodelovati z njim?

Je velik gospod in poznavalec nogometa. Imam srečo, da lahko sodelujem z velikimi strokovnjaki. Pri Pafosu sem tako sodeloval tudi z Norvežanom Henningom Bergom in Špancem Michelom Salgadom, nekdanjim igralcem Reala.

Darko je res odličen trener, poln znanja, a tudi odlična oseba. Vesel sem, da se lahko vsak dan od njega naučim kaj novega. Sodelujeva že drugo leto. Njegovo delo sem spremljal že v Mariboru, ko sem vodil mlajše selekcije.

Ponosen sem, da imam lahko takšnega mentorja. Darko je bil tudi moj mentor pri pridobivanju licence Uefa Pro pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Hvala gospodu Milaniču, od njega sem se naučil ogromno človeških kot tudi strokovnih stvari. Ima ogromno izkušenj, sam pa se rad učim in vpijam znanje. Če bi sodelovala še deset let, bi vedno ostalo zanimivo. Vsak dan bi se lahko od njega naučil nekaj novega.

Očitno je tudi on zadovoljen z mojim delom in mi zaupa. Emirati so namreč specifična država, kjer moraš zelo paziti na medosebne odnose. Zaradi posebne kulture in načina dela ni tako enostavno delati z Arabci. Očitno pa mi, če me je že povabil, da bi bil njegov partner v tako delikatni nalogi, zaupa. Vesel sem, da je tako. To je zame posebna čast.

Kakšni so vaši cilji za prihodnost?

Nekega dne bi rad izkusil tudi, kako je biti samostojni trener. Tudi zaradi tega sem že pred dvema letoma prejel najvišjo izobrazbo, kar zadeva trenerje. Čakam na svojo priložnost, do takrat pa se lahko učim od najboljših. Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost. Za zdaj sem lahko zelo zadovoljen.

Trendi Kako se je Anja Širovnik znašla na Kanarskih otokih