Pozor, v 1. SNL vse manj slovenskih strelcev

• Statistika 1. SNL: uspešnost klubov doma in v gosteh

Slovensko prvenstvo se s težavo, da med najboljšimi strelci kronično primanjkuje domačih igralcev, ne srečuje prvič. Med najboljšimi 12 strelci, vsemi, ki so v jesenskem delu dosegli vsaj pet zadetkov, sta le dva Slovenca (Matej Poplatnik in Luka Žinko). Pardon, trije, če upoštevamo še rekorderja Marcosa Magna Moralesa Tavaresa, Brazilca s slovenskim potnim listom, ki rad ponosno poudarja, da se po devetih letih, preživetih v Mariboru, počuti bolj Slovenca kot Brazilca.

To ni preveč spodbuden podatek, ampak skrb zbujajoč, saj bi moralo domače prvenstvo biti valilnica novih domačih talentov, ki bi sčasoma konkurirali za najvišja mesta na razpredelnici najbolj vročih golgeterjev. Tako pa večina najboljših strelcev, strah in trepet obrambnih igralcev v Prvi ligi Telekom Slovenije, prihaja iz Srbije, Nigerije, BiH, Hrvaške, Portugalske, ZDA in Gane. Takšna je pisana druščina, ki je zaznamovala jesenski del 2017/18 in vratarjem povzročala obilico preglavic.

Dodatna težava, ki bi lahko oslabila kakovost slovenskega prvenstva, je zimski prestopni rok. V njem bi lahko Slovenijo zapustilo kar nekaj nogometašev, ki so v jesenskem delu izstopali po zadetkih. Zlasti tistih, ki ne igrajo pri Mariboru ali Olimpiji. Takšna je žal realnost povprečnega slovenskega prvoligaša, saj poskušajo klubi luknje v proračunu krpati s prodajo najboljših igralcev.

Najboljši slovenski strelec je doma na Gorenjskem

Matej Poplatnik je dosegel dvakrat več zadetkov kot njegovi soigralci pri kranjskem Triglavu skupaj. Foto: Vid Ponikvar V tej sezoni ni bilo mogoče opaziti preveč novih domačih obrazov, ki bi pisali zgodbo o uspehu. Če bi bila produkcija domačih talentov še bolj učinkovita in bi v poplavi tujcev na površje spravila še več obetavnih imen, ki bi lahko izstopala v 1. SNL, bi bil zaslužek klubov v prestopnih rokih večji. Tako pa so razigrani strelci, ki bi zadevali kot po tekočem traku in bili rojeni na slovenskih tleh, v 1. SNL postali vrsta, ki ji grozi izumrtje.

Tudi novopečeni selektor Tomaž Kavčič, ki v mislih že pripravlja seznam morebitnih kandidatov za prvo reprezentančno akcijo, marčevsko gostovanje v Avstriji, si v tem trenutku ne more veliko pomagati z iskanjem primernih slovenskih kandidatov za mesto v konici napada članske izbrane vrste.

Rifet Kapić je s sedmimi zadetki najboljši strelec Gorice. Ni veliko klubov, kjer največ zadetkov niso dosegli napadalci, ampak zvezni igralci. Takšni sta poleg Gorice le še Domžale (Petar Franjić) in Olimpija (Ricardo Alves). Foto: Vid Ponikvar

Najboljši slovenski strelec je Matej Poplatnik. Napadalec Triglav nadaljuje strelsko formo, ki ga je krasila že v prejšnji sezoni in mu prinesla naslov najboljšega strelca 2. SNL. Je pa Poplatnik kar polovico vseh zadetkov dosegel z bele točke. Največ izmed vseh v prvenstvu. Z desetimi goli zaseda drugo mesto na lestvici najboljših strelcev, vsi njegovi soigralci pri kranjskem klubu pa so skupaj dosegli le pet zadetkov. Kar dvakrat manj!

Podoben način doseganja zadetkov je v prejšnji sezoni ubral nekdanji reprezentant Miran Burgić (Gorica), ki po hudi poškodbi še ni rekel zadnje in načrtuje vrnitev na igrišča. V tej sezoni zaradi nje še ni stopil na igrišče. V prejšnji je dosegel 14 zadetkov (9 z bele točke) in bil peti strelec tekmovanja.

Pred njim sta bila od Slovencev Luka Zahović (Maribor) in Dalibor Volaš (Celje). Prvi je bil dolgo časa poškodovan, drugi pa se vrača po neuspelem dokazovanju na Nizozemskem. Najboljša strelca v prejšnji sezoni sta bila ''knapa'' John Mary in Dominik Glavina, ki s prostimi papirji išče novega delodajalca.

Največ zadetkov so dosegle Domžale, najmanj so jih prejeli zmaji

Domžale so v zaključku jesenskega dela v sosedskem derbiju premagale Olimpije in ji zadale boleč poraz. Foto: Žiga Zupan/Sportida Med klubi so bile jeseni strelsko najbolj razpoložene Domžale. Trije najboljši klubi so skupaj dosegli skoraj 100 zadetkov. Na koncu so se ustavili pri 95. Vsak jih je dosegel vsaj 30. Zadnjeuvrščeni Ankaran, ki mu grozi, da se bo hitro vrnil v drugo ligo, jih je dal le 15. Manj od števila odigranih tekem v jesenskem delu (17).

Trije najboljši klubi skupaj – Maribor, Olimpija in Domžale – so prejeli manj zadetkov od najslabšega prvoligaša Ankarana, ki ima tudi najslabšo razliko v zadetkih (-25). Olimpija ima najboljšo obrambo. V 18 nastopih je kapitulirala le osemkrat. Manj kot enkrat na dve tekmi. Le malce slabši je jesenski prvak Maribor, ki je prejel le 11 zadetkov.

Mariborčani so se od jesenskega dela poslovili z remijem proti Sevilli in zadetkom najboljšega klubskega strelca Marcosa Tavaresa. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Za primerjavo, zgolj na dveh tekmah v neprimerno močnejši ligi prvakov je proti Liverpoolu, najbolj zaradi slabega večera v Ljudskem vrtu, ko mu je šlo vse narobe, moral po žogo v mrežo kar desetkrat. Skoraj tolikokrat kot v vsem jesenskem delu 1. SNL, v katerem napad Olimpije ni dosegel niti enega zadetka. Če v spomladanskem delu, ki se bo začel po dolgem zimskem premoru, ne bo drugače, bo Maribor storil pomemben korak k ubranitvi naslova.