Konec sanj o lovoriki za Ljubljančane, težave za Maribor in Olimpijo

• Pokal, četrtfinale

Sportal Noro, v čem je Slovenija najboljša v Evropi!

Pokal je znan po presenečenjih. To je tekmovanje, kjer lahko nepredvidljivost zelo velik dejavnik. Nižjeligaši in avtsajderji lahko mešajo štrene favoritom, ki težko sprejemajo neuspehe, saj je pokal edinstvena bližnjica do lovorike in Evrope. In to kakšne Evrope!

Evropska nogometna zveza (Uefa) je v želji, da bi spodbudila še večjo tekmovalnost v pokalih po Evropi, zmagovalce nagradila s privilegiranim statusom. Pokalni zmagovalec ima v Evropi zagotovljene najmanj štiri tekme. Evropsko pot začenja v kvalifikacijah za ligo Europa, če pa mu tam spodleti, ima na voljo še popravni izpit v konferenčni ligi.

To je imenitna nagrada, zato se lahko pri Mariboru in Olimpiji, nespornih velikanih slovenskega klubskega nogometa, še toliko bolj tolčejo po glavi, da jim v tej sezoni, v kateri v prvenstvu dominira prvak Celje, v pokalu ni uspelo priti do konca. Večna tekmeca sta doživela podobno usodo. Oba sta sklenila pokalno zgodbo v Grosupljem, zdaj pa si bosta skušala izboriti evropsko vozovnico v prvenstvu, kjer pa jima nikakor ne bo lahko, saj zelo marljivo osvajata točke tudi Koper in Bravo.

Ljubljansko-štajerski spopad v Stožicah

Po senzaciji v Radomljah, kjer so slavili nogometaši Brinja Grosuplja, sta se v drugem polfinalnem paru v Stožicah pomerila Bravo in Aluminij. Ljubljančani so doslej v finalu zaigrali enkrat, Kidričani pa že dvakrat, oboji so ostali praznih rok. Bravo je bil sicer edini polfinalist pokala, ki je že zaigral v Evropi. Za vse vpletene bi tudi igranje v Evropi predstavljalo uspeh.

Še kako prav bi jim prišla tudi finančna nagrada, ki jo udeležencem evropskih tekmovanj namenja Uefa. Tako Bravo kot Aluminij je v tej sezoni spremljal ugoden žreb, saj do polfinala pokala nista naletela niti na enega prvoligaškega tekmeca.

Bravo je v finalu pokala zaigral leta 2022, ko je takratni trener Dejan Grabić čestital za zmago prijatelju Zoranu Zeljkoviću (Koper). Foto: Grega Valančič/Sportida

Pomembnost tekme je vsaj v prvem polčasu 'odrezala' noge obeh ekip. Zanimivega dogajanja pred enimi ali drugimi vrati je bilo zelo malo, zares pa je po spremembi začetnega rezultata zadišalo le v 11. minuti, ko je Sandi Nuhanović z natančno globinsko podajo lepo zaposlil Jakoslava Stankovića, srednji se je izkazal s sprejemom, a precej manj z zaključkom. Žoga je zletela mimo vrat. Bamba Susso je izkoristil prvo pravo priložnost Aluminija. Foto: Filip Barbalić/www.alesfevzer.com

V prvem polčasu je bila to tudi edina omembe vredna akcija. Precej bolj kot na ustvarjanje priložnosti sta bili ekipi osredotočeni na zapiranje poti do lastnih vrat in čakanje na morebitne napake v nasprotnikovih vrstah.

V nadaljevanju so nekaj več želje po prvem zadetku le pokazali Ljubljančani, zapretila sta Venuste Baboula in Martin Pečar, a je bil v vratih Aluminija na mestu izkušeni Matjaž Rozman. Nogometašem Brava se je nato ponovila zgodba Radomljanov; do zaključka tekme povsem nenevarni nasprotnik je ob prvi pravi priložnosti povedel.

Behar Feta je z natančnim predložkom pred domačimi vrati našel Bambo Sussa, Gambijec se je otresel svojega čuvaja in z glavo žogo poslal za hrbet Uroša Likarja. Varovanci Aleša Arnola so imeli za odgovor na voljo precej več časa kot dan prej Radomljani, a niso našli poti do nasprotnikove mreže. Maja se bosta na celjski nogometni zelenici za pokalno lovoriko udarila Aluminij in Brinje Grosuplje.

Razplet, ki nikakor ni po godu Mariboru in Olimpiji. Bravo je z zapravljeno priložnostjo v pokalu obsojen, da evropske kvalifikacije lovi skozi prvenstvo. Evropo bodo tako prinašala le prva tri mesta; prvo je že oddano Celju, na drugem je v odličnem položaju Koper, za tretjega pa se bo Bravo udaril prav z Mariborom in Olimpijo.

Jovičević junak novega poglavja pravljice

Eden izmed finalistov bo v finalu zaigral prvič. To je zmagovalec spopada v Radomljah, kjer je domače mlinarje presenetil drugoligaš, Brinje Grosuplje. Dvoboj je potekal na stadionu v Radomljah, ki ne dosega meril za igranje prvoligaških tekem, izjema pa so obračuni v pokalnem tekmovanju.

Ekipi si v prvem polčasu nista priigrala veliko obetavnih priložnosti. Foto: Aleš Fevžer

Vložek je bil velik, ekipi takšnih tekem nista vajeni igrati in to se je v prvem polčasu pokazalo tudi na zelenici radomeljskega športnega parka. Obetavnih situacij pred enim in drugim golom je bilo malo, za odtenek bolj podjetni so bili domači.

Mlinarji so po dobre pol ure igre tudi našli pot do nasprotnikove mreže, po podaji Nikole Jojića je zadel Vanja Pelko, a je Amadej Marinić pred tem storil prekršek in po posredovanju sobe za VAR je bil zadetek razveljavljen. To je bil tudi prvi (in v prvem polčasu edini) strel v okvir vrat.

Posebej velikega tveganja nismo videli niti v nadaljevanju, ko sta mreži še naprej mirovali. Na trenutke je popuščala zbranost domače obrambe, a Grosupeljčani tega niso uspeli izkoristiti. Na drugi strani se je sredi drugega polčasa ogromno prostora ponudilo Mariniću, ki pa se je v zelo ugodnem položaju namesto strela odločil za podajo. Bila je nenatančna.

Takoj zatem je v Radomljah prišlo do precej nenavadnega prizora; glavni sodnik srečanja Mihael Antič je moral zapustiti zelenico, bržčas zaradi poškodbe, na njej pa ga je nadomestil četrti sodnik Mateo Tozan.

Ko je vse kazalo na podaljšek, tudi na izvajanje enajstmetrovk, je Nikola Jovičević tri minute pred iztekom rednega dela poskrbel za delirij med gostujočimi navijači. Napadalec Brinja Grosuplja je bil najvišji v skoku po predložku Marcela Keneta, domači vratar Samo Pridgar je bil brez možnosti. Drugoligaš je v zaključku zdržal in spisal novo poglavje nogometne pravljice.

Brinje pred zgodovinskim izzivom

Nogometaše Brinja Grosuplja, po koncu rednega dela sezone, če bodo v drugi ligi zadržali trenutni položaj (drugo mesto), čakajo dodatne kvalifikacije za popolnitev 1. SNL proti najslabšemu prvoligašu. Za zdaj v Prvi ligi Telemach najslabše kaže Primorju.

Brinje je z zmago v Radomljah postalo šele četrti klub v zgodovini tekmovanja, ki se je v finale prebilo kot drugoligaš. To je doslej uspelo Aluminiju (2002), Nafti (2019) in Gorici (2024).

Zadnji drugoligaš v Sloveniji, ki je zaigral v finalu pokala, je bila Gorica (2024). Foto: www.alesfevzer.com

V Sloveniji drugoligaš še nikoli ni osvojil lovorike, niti si ni izboril Evrope. Bo leto 2026, ki je postreglo s celjsko nadvlado, domžalsko sramoto in prevelikimi nihanji v taborih Maribora in Olimpije, prineslo še en mejnik? Če bi tako majhen klub, ki prihaja iz kraja, kjer je doma prvi mož evropskega nogometa Aleksander Čeferin, zaigral v Evropi, bi to zagotovo odmevalo v nogometnem svetu.

To bi bila nepozabna sezona Brinja, ki je pri tem že prekrižal načrte obema slovenskima velikanoma. Tako Mariboru kot Olimpiji je namreč že uničil atraktivne evropske sanje o najmanj štirih tekmah v Evropi, ki jih ponuja status pokalnega zmagovalca.

Pokal Pivovarna Union, polfinale:

Sreda, 22. april:

Četrtek, 23. april:

Dozdajšnji pokalni prvaki Slovenije:

Zgodovina finalnih srečanj slovenskega pokala:

Sportal Slovenija česa takega še ni videla, Gorenjka s piščalko piše zgodovino

Sportal Celjska bogata veselica, a žal tudi sramoten propad Domžal

Sportal Celjani izkoristili prvo zaključno žogo in potrdili naslov prvaka

Sportal Grosupeljčani ostajajo za petami Nafte, Maroša znova v polno

Sportal Strelski šov Štajercev, v polfinale pokala tudi Ljubljančani