Sezona skrajnosti. Celjska bogata veselica in sramoten propad Domžal.

Sportal Celjani izkoristili prvo zaključno žogo in potrdili naslov prvaka

Zgodovina državnega prvenstva v nogometu v samostojni Sloveniji se je začela konec avgusta 1991. V krstni sezoni, s katero se je Slovenija vpisala na evropski zemljevid tekmovanj, v katerih se klubi potegujejo za naslov prvaka, je nastopilo kar 21 klubov.

Olimpija je na dotrajanem Plečnikovem stadionu za Bežigradom na začetku prvoligaške zgodbe v samostojni Sloveniji proslavljala štiri zaporedne državne naslove. Foto: STA ,

Premoč je izkoristila Olimpija, ki je imela na razpolago zelo kakovosten igralski kader, vajen nastopanja v elitnem jugoslovanskem nogometnem prvenstvu. Leta 1992 je premagala Jadran Dekani kar z 12:0 in dosegla rekordno zmago v zgodovini 1. SNL.

Sedem zaporednih naslovov NK Maribor

Bojan Prašnikar je leta 1999 Maribor popeljal v ligo prvakov. Foto: Vid Ponikvar Vladavina Ljubljančanov je trajala do leta 1996, ko je njihov niz štirih zaporednih naslovov prekinila Gorica. Takrat je prva liga prvič štela le deset klubov. Po zgodovinskem naslovu, ki je mesto vrtnic navdal z nepozabno nogometno evforijo, je sledilo mogočno obdobje nadvlade Mariborčanov. Ponos mesta ob Dravi je zagospodaril nad slovenskim nogometnim okoljem, v sezoni 1996/97 pa je njegove tekme v povprečju spremljalo več kot pet tisoč ljubiteljev nogometa.

Klub, ki domuje v Ljudskem vrtu, je bil najboljši kar sedem let zapored, v vlogi trenerjev sta izstopala Bojan Prašnikar in Matjaž Kek, v nepozabni sezoni 1999/2000 pa so vijolice poskrbele tudi za evropsko pravljico, saj so se uvrstile v mikavno in zelo donosno ligo prvakov.

Najprej Gorica, nato Domžale

Leta 2004 je veličastni mariborski niz prekinila Gorica, ki je pod vodstvom Pavla Pinnija in številnih bodočih reprezentantov osvojila tri zaporedne državne naslove, nato pa so po dveh zaporednih drugih mestih vrh slovenskega klubskega nogometa zasedli še Domžalčani.

Gorica je največje uspehe dosegala pod vodstvom Pavla Pinnija. Foto: Vid Ponikvar

Izbranci Slaviše Stojanovića so ponovili uspeh še v sezoni 2007/08. Leta 2006 je bila sklenjena sponzorska pogodba s podjetjem Telekom Slovenije. Od takrat naprej se je tekmovanje imenovalo Prva liga Telekom Slovenije. Tako je trajalo vse do leta 2021, ko so najboljši slovenski nogometni klubi tekmovali v Prvi ligi Telemach.

Z Zahovićem se je začela zlata doba NK Maribor

Zlatko Zahović je poskrbel za številne lovorike. Maribor je zapustil marca 2020. Foto: Vid Ponikvar Maribor, ki se mu je poleti leta 2007 pridružil športni direktor Zlatko Zahović, se je na stara pota vrnil v sezoni 2008/09. Po šestih letih je osvojil državni naslov in nakazal, da prihaja njegova nova zlata doba.

Vmes so se na nogometni Triglav prvič podali še Koprčani (2010) in razširili seznam dozdajšnjih slovenskih prvakov, nato pa so sledila leta velike prevlade mariborskega kluba. Ni bil uspešen le v domačih tekmovanjih, ampak navduševal tudi v Evropi, kjer je kar petkrat sodeloval v skupinskih delih evropskih tekmovanj.

Maribor je osvajal zvezdice kot po tekočem traku vse do trenutka, ko je predsednik Olimpije postal Milan Mandarić. Zmaji so se v novi preobleki, saj je klub zrasel na pogorišču nekdanjega finančno obubožanega ljubljanskega velikana, veselili naslova v sezoni 2015/16.

Mariborčani so jim vrnili udarec v naslednji sezoni, ko so v vitrine pospravili že 14. državni naslov, a se zeleno-beli niso kar tako predali.

Olimpija je pod vodstvom Igorja Bišćana v sezoni 2017/18 osvojila dvojno krono. Foto: Vid Ponikvar

V sezoni 2017/18 so prvoligaški maraton znova končali pred Mariborom, a so jim vijolice ekspresno vrnile udarec in tri kroge pred koncem sezone 2018/19 postale 15. slovenski prvak v nogometu.

Prvič na prestolu tudi Celje in Mura

V sezoni 2019/20, ki je zaradi izbruha novega koronavirusa trajala skoraj do konca julija 2020, so bili najboljši nogometaši Celja in poskrbeli, da se je naslov državnega prvaka prvič v zgodovini proslavljal v knežjem mestu.

Celjani so se krstnega državnega naslova veselili leta 2020, ko jih je do izjemnega uspeha kot trener popeljal Dušan Kosić. Foto: Grega Valančič/Sportida

V sezoni 2020/21, ki jo je prav tako zaznamovala koronakriza, se je prvič na slovenski prestol povzpela Mura in postala sedmi različni slovenski klub, ki se je lahko pohvalil z državno zvezdico. Sezono je zaznamoval tudi odhod Zlatka Zahovića s položaja športnega direktorja Maribora.

Mura se je prvič in za zdaj zadnjič povzpela na slovenski vrh v sezoni 2020/21, ko je proslavljala v Ljudskem vrtu. Do "kante" jo je popeljal trofejni trener Ante Šimundža. Foto: Blaž Weindorfer/Sportida

Maribor še zadnjič, nato sta izstopala Olimpija in Celje

V sezoni 2021/22 se je po treh letih na slovenski prestol vrnil Maribor in s 16. naslovom državnega prvaka še izboljšal absolutni rekord. Zanimivo je, da je Maribor po koncu tiste sezone v bogati klubski zgodovini osvojil več kant (16) kot vsi preostali slovenski klubi skupaj (15). Po zadnjem naslovu, ki so ga Mariborčani proslavljali v Murski Soboti, je igralsko kariero dokončno sklenil karizmatični kapetan, strelski rekorder 1. SNL Marcos Tavares.

Maribor je v sezoni 2021/22 osvojil naslov prvaka in prejel kanto v Fazaneriji. To je bila njegova zadnja lovorika. Foto: Blaž Weindorfer/Sportida

V sezoni 2022/23 je blestela Olimpija. Pod vodstvom karizmatičnega in samosvojega Španca Alberta Riere je zmagovala kot za stavo in izjemno sezono kronala z dvojno krono. To je bil prvi naslov pod vodstvom predsednika Adama Deliusa.

Zmaji so v sezoni 2022/23 osvojili dvojno krono, saj so po zagotovitvi državnega naslova nato v finalu dramatičnega pokala v Celju premagali še Maribor. To je zadnja dvojna krona v zgodovini slovenskega klubskega nogometa. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Ko se je španski strateg Albert Riera v sezoni 2023/24 odločil, da bo deloval v Celju, se je jeziček na prvoligaški tehtnici znova prevesil v prid grofom. Delo Španca je mojstrsko dokončal Hrvat Damir Krznar, Celjani pa so pozneje državni naslov znali izkoristiti še za odmeven dosežek v Evropi, saj so se v prihodnji sezoni v konferenčni ligi zavihteli med najboljših osem.

Leta 2024 je "kanto" visoko v zrak dvignil kapetan Celja Denis Popović. Foto: www.alesfevzer.com

V sezoni 2024/25 se je najbolj smejalo navijačem Olimpije. Zmaji so pod taktirko Španca Victorja Sancheza, ki je zapustil Stožice takoj po koncu sezone, prehiteli vse tekmece. Že osmič se je tako naslov državnega prvaka proslavljal v Ljubljani, četrtič v tem stoletju. 

Olimpija je nazadnje proslavljala naslov državnega prvaka lani, ko je zmaje do prvega mesta popeljal Victor Sanchez. Foto: Aleš Fevžer

Da se je v Sloveniji v zadnjih letih oprijel vzorec osvajanja državnih naslovov, v katerem si jih iz roke v roko podajata Olimpija in Celje, je potrdila tudi sezona 2025/26. Nogometaši iz knežjega mesta so pod taktirko Alberta Riero hitro zagospodarili na slovenskih zelenicah in si zagotovili ogromno prednost, katere niso izpustili iz rok. Čeprav so imeli po odhodu Španca opravka z manjšo rezultatsko krizo, so se po prihodu Portugalca Vitorja Campelosa izkazali za nedotakljive in kanto vrnili v Celje. To je tretji državni naslov grofov, edinega kluba poleg rekorderja Maribora, ki nastopa v 1. SNL vseskozi že od začetka državne samostojnosti.

Dvakratni slovenski prvak Domžale (2007 in 2008) je v začetku leta 2026 neslavno izginil s slovenskega nogometnega zemljevida. Foto: Saša Pahić Szabo

Sezona 2025/26 pa je žal postregla tudi z ogromno črno piko, saj so sredi sezone zaradi nepremostljivih finančnih težav dokončno vrgle puško v koruzo krepko zadolžene Domžale in izstopile iz tekmovanja. Tako se je v spomladanskem delu za točke potegovalo le devet klubov, ljubitelji nogometa pa so lahko v vsakem krogu spremljali zgolj štiri tekme. 

Vsi dozdajšnji prvaki Slovenije:

* Domžale so po polovici sezone izstopile iz tekmovanja 

Vsi najboljši strelci 1. SNL po sezonah: