Ni mu več do tega, da bi bil le zlati adut

"Škoda, ker ne dosegam še več zadetkov," je po prvem golu v tej sezoni zavzdihnil verjetno najhitrejši slovenski nogometaš, ki po novem ne pleni pozornosti le s pobegi po levi strani, ampak tudi mojstrskimi izvedbami prostih strelov. Danes se v očarljivi Veroni, priljubljenem mestu ljubezni, predaja počitku. Tako se je odločil trener in nogometašem Chieva po napornem gostovanju v Bergamu, ki je postregel s pomembno točko v boju za obstanek, namenil prosti dan. Strelec pomembnega zadetka za Chievo se je v ponedeljek prebudil zelo dobre volje, a je splošno idilo vseeno kazil določen pomislek. V njem se kuha nezadovoljstvo, saj bi si tovrstnih priložnosti želel še več. Ni zadovoljen s skupnim številom minut, ki jih prebije na igrišču.

V tej sezoni je zbral sedem nastopov, a le dva od prve minute. Soigralce tako bolj ali manj spremlja s klopi. Podobno je bilo tudi na tekmi pri Atalanti, ko je spremljal dvoboj v vlogi gledalca do 78. minute, nato pa ga je trener le poslal v igro. Zamenjal je rojaka Valterja Birso, postal junak srečanja in zadetek posvetil družini.

Soigralec je čutil, da bo zadel v polno

Domžalčan je trenerju in soigralcem vrnil zaupanje v izdihljajih srečanja, ko je izvajal prosti strel. Bil je kot nalašč za njegovo desno nogo, oddaljen okrog 20 metrov do vrat in z leve strani.

"Na treningu pogosto izvajamo prosti strel in tekmujemo med seboj. Veliko se šalimo, kdo bo večkrat zgrešil. Ko se mi je ponudila priložnost v Bergamu, me je spremljal dober občutek. Tudi trener me je pustil, da izvajam proste strele in kote. Pač, Valter je zapustil igro, tako da so izvajanja ob prekinitvah padla name. Ko je bil storjen prekršek, sem vzel žogo v svoje roke. Ervin Zukanović (reprezentant BiH, op. p.) je tudi odličen izvajalec, a mi je takrat dejal, naj kar izvajam in samo spustim žogo čez živi zid. Dejal je, da čuti, kako bom zatresel mrežo. In res. Lepo sem udaril, niti ne preveč močno, ampak dobro usmeril žogo in vratar je bil brez možnosti. Ko sem zadel v polno, sem bil zelo srečen. To je pravi občutek, sploh v tem položaju, ko ne igram veliko. Pa bi vseeno rad igral več," se je zamislil.

Bolj kot zadetek so mu pomembne minute

O tem se je s trenerjem Rolandom Maranom, ki je "leteče kozličke" iz Verone prevzel pred tremi meseci, že pogovarjal. Italijanski strateg je razumel njegovo nezadovoljstvo, a ga poskušal pomiriti s tem, da bo že dočakal svojo priložnost. "Bili smo nizko na lestvici in mi je dejal, da bo sprva zaupal starejšim, bolj izkušenim igralcem. Ima svoj pogled in me v tem trenutku še ne vidi v začetni postavi."

Lazarević že dolgo velja za obetavnega Slovenca, pred katerim je bleščeča prihodnost, a nikakor ne zmore narediti končnega koraka, da bi ujel redno tekmovalno formo. "Bolj kot zadetek so mi pomembne minute. Želim si redno igrati, upam, da bo kmalu bolje. Potrebujem minute. Ni mi več do tega, da bi bil le zlati adut. To je bilo mogoče prvo leto, ko sem prišel v Italijo. Zdaj želim igrati redno. To je tudi moja največja želja v tem letu," ocenjuje slovenski reprezentant, ki je prvi stik z Italijo doživel že pred sedmimi leti.

Prihodnjo nedeljo se obeta slovenski praznik: prihaja Fiorentina

Zaradi nezadostnega števila minut se je že razpredalo o tem, da bi zamenjal klubsko okolje in se po uresničitev načrtov odpravil drugam. Po zadetku v mreži Atalante razmišlja drugače?

"Rad bi ostal, a kmalu bom star 25 let in je treba zagrabiti vsako možnost. Če ne igram, ne morem dokazati tega, kar znam. Ne morejo govoriti o meni in me ocenjevati, če me niso videli. Zato želim odigrati vsaj nekaj tekem zapored," mu je po svoje vseeno, ali bi še vztrajal pri Chievu ali pa nove izzive iskal v Italiji, kjer dobro pozna zelenice, ali v kakšni izmed drugih tujih lig. Želi le redno igrati.

Prihodnjo nedeljo bo v Veroni praznik slovenskega nogometa, saj se bosta pomerila Chievo in Fiorentina, na delu pa bo kar pet slovenskih legionarjev. "To bo krasna tekma," napoveduje Lazarević in srčno upa, da bo deležen večje priložnost. Morda od prve minute nastopijo vsi trije Slovenci pri Chievu … "To bi bilo res nekaj. Moram ostati optimist," je klepet sklenil vedno za pogovor razpoloženi Slovenec, ki zdaj upa, da bo prejel priložnost tudi na tekmi z vijolicami.