Nekdaj soigralec Handanovića in Birse, zdaj pisec zeleno-bele pravljice (video)

Če bi se v Prvi ligi Telekom Slovenije upoštevali le rezultati, doseženi v letu 2016, bi bilo na prvem mestu Krško. Boljša ne bi bila niti Olimpija. Novinci v prvoligaški druščini so v prvem spomladanskem krogu v gosteh prekrižali načrte Rudarju (1:0), nato pa pred domačim občinstvom v lokalnem spopadu ponižali še novomeško Krko (3:0) in dokazali, da so velemojstri za uvodna dejanja, saj so z odličnimi rezultati presenečali tudi na začetku sezone.

"Verjetno je to nagrada za dobre zimske priprave. Upam le, da ne bo sledil takšen padec kot je jeseni, ko smo po uvodnih zmagah z 1:0 (Krško je bilo po dveh krogih senzacionalno na prvem mestu) padli in nato lep čas ostali brez zmage," si želi Dejan Urbanč, za mnoge prvi junak visoke zmage nad Krko, pri kateri je sodeloval z redko videnim evrogolom.

Z 31 leti spada med najizkušenejše nogometaše Krškega in med stebre ekipe. "Zadetke dosegam bolj poredko (v 160 nastopih v 1. SNL je v polno zadel petkrat, op. p.) in dosežek je že, če se sploh znajdem med strelci (smeh, op. p.). Dosegel sem že kakšnega lepega, tako atraktivnega in po takem voleju s takšne razdalje pa prvič. Ko sem udaril, sem takoj začutil, da mi bo uspelo. Smer je bila prava, občutek fenomenalen," je z radostnim glasom opisal zadetek, ki je na sončni strani Alp hitro zaokrožil po medmrežju. Urbanč je občutil pet minut slave.

Slačilnico si je delil s Handanovićem, Birso, Brečkom ...

Mnogi so predvidevali, da bo njegova kariera dosegla še višjo raven. Pred desetletjem je spadal med najobetavnejše zadnje zvezne igralce v Sloveniji. Takratni selektor mlade izbrane vrste Branko Zupan je resno računal nanj. Posavec si je delil slačilnico s številnimi sovrstniki, ki so pozneje zablesteli v tujini in postali standardni članski reprezentanti.

V enem najboljših rodov, kar jih pozna zgodovina slovenskega nogometa, so bili njegovi soigralci tudi Samir Handanović, Valter Birsa, Mišo Brečko, Branko Ilić, Zlatan Ljubijankić, Dalibor Stevanović, Marko Šuler, Bojan Jokić, Nejc Pečnik, Dejan Kelhar, Darijan Matić, Miran Burgič, Mitja Mörec in Luka Žinko, ki so oblekli članski državni dres.

"Takrat se mi ni ponudila resna priložnost za odhod v tujino. Nisem je dočakal, a tega ne obžalujem. Tako se je pač izšlo," razmišlja nogometni otrok Krškega, ki je pred vrnitvijo v rojstni kraj prvoligaške izkušnje nabiral v Celju in Ljubljani.

Zgodil se je pravi čudež

"Ko smo bili majhni, nismo niti sanjali, da bi kdaj Krško igralo v prvi ligi. Igrali smo v četrti ali pa celo peti ligi. To, kar nam je uspelo zdaj, je pravi čudež," je vesel, da je klubu, ki mu je zlezel pod kožo, pomagal tudi v nižjih ligah in sodeloval pri zgodovinskem preboju med najboljše.

Nogometna javnost se je nagibala k oceni, da bo Krško hitro zapustilo prvoligaško okolje in se vrnilo v drugo ligo. Rezultati pravijo drugače, saj trenutno ne zasedajo zadnjega mesta. Željni so obstanka, visoke ambicije so potrdile tudi zimske okrepitve.

"Ekipa se je zelo spremenila. Dobili smo nekaj izkušenih igralcev, posojeni igralci Maribora pa kažejo ogromen potencial," meni Urbanč, ki je drugi najstarejši v ekipi Krškega. Starejši je le nekdanji reprezentant Žinko, ki se je Krčanom priključil med sezono.

"S trenerjem se veliko pogovarjava. Opazila sva, da so igralci v zadnji polovici leta zelo napredovali. Moram jih pohvaliti, zelo dobro delajo," ga ne presenečajo dobri rezultati, s katerimi so zeleno-beli iz nuklearne prestolnice Slovenije ušli skrajnemu repu razpredelnice.

Konec tedna bodo gostovali v Novi Gorici. Ko so jeseni gostovali v mestu vrtnic, so izgubili z 1:3, častni zadetek za Krško pa je dosegel prav Urbanč. Uspešen je bil z bele točke. "Verjamem, da lahko spet pokažemo dobro igro. Če jo bomo, ne bi smel izostati dober rezultat," je v svojem skromnem slogu, saj noče poveličevati lastnih zadetkov, napovedal boj do zadnjega atoma moči in nadaljevanje niza neporaženosti.