Nejc Vidmar: Ljubljančani bodo spet ponosni na svoj klub

Ob rekorderju, nigerijskem napadalcu Blessingu Elekeju, zanj so Ljubljančani odšteli kar 800 tisoč evrov, je največja zimska okrepitev po prvem delu sezone vodilnega slovenskega prvoligaša zagotovo 26-letni vratar. Slovenski reprezentant, ki je bil v zadnjih sezonah najboljši vratar v prvi ligi, v njej je zbral že 181 nastopov, doma še vedno hrani člansko izkaznico navijaške skupine Green Dragons. Po novem bo pod tribuno, na kateri so nastanjeni najzvestejši pristaši Olimpije, branil njene barve in nekdanje kolege skušal skupaj s soigralci razveseliti z naslovom državnega prvaka, na katerega čakajo že dolgih 21 let. "Verjamem, da nam bo uspelo," sporoča.

Prvi dnevi kot nogometaš Olimpije so za vami. Kako se počutite? Odlično, moja pot gre v smer, ki sem si predstavljal. Sicer to ni bil tako velik korak, kot če bi prestopil v tujino, a sem si izpolnil veliko željo, da bi zaigral za Olimpijo. Končno je prišla ponudba in zagrabil sem jo z obema rokama.

Ob tem bi se zahvalil Domžalam, ki so mi šle na roke in me pustile oditi, zahvalil bi se tudi vsem v domžalskem klubu s trenerjema Janezom Strajnarjem in Filipom Filipovskim na čelu, ki sta v veliki meri zaslužna, da sem tu, kjer sem. Vsak je šel svojo pot, a mislim, da smo na koncu zadovoljni vsi.

Pogajanja med Domžalami in Olimpijo so trajala kar nekaj časa. Kako ste se počutili v tej živčni vojni? Bilo je zelo naporno. Po navadi grem v času premora z družino na oddih in pozabim na nogomet, tokrat ga preprosto nisem mogel. Letos zato nisem imel pravega dopusta. Izplačalo se je. Mislim, da sem naredil pravo potezo, ko sem vztrajal, da grem v to zgodbo. Verjamem, da je bila prava. Se bo pa vse skupaj seveda pokazalo na igrišču.

Je bila ponudba Olimpije edina, ki ste jo dobili? Kolikor jaz vem, a to se mene niti ne tiče, je bilo nekaj zanimanja, a konkretnih ponudb ni bilo. Najbolj korektna in konkretna je bila Olimpija, zato smo se hitro dogovorili.

V stik z vami je stopil kar prvi mož Olimpije, človek z bogatimi nogometnimi izkušnjami in njen novi predsednik Milan Mandarić. Da, to je bil zelo lep občutek in hkrati pokazatelj tega, da si me pri Olimpiji res želijo. To je nagrada za trud, ki sem ga vložil v nogomet in poplačilo za vsa leta, ko se je včasih porajal tudi dvom, ali je to sploh to. Potem pa pride kaj takega in te nenadejano lepo preseneti. Hvala predsedniku, da verjame vame. Se pa dobro zavedam, da bom moral to zaupanje zdaj upravičiti na igrišču in ekipi pomagati do uspešnih rezultatov.

Ni skrivnost, da ste navijač Olimpije od majhnih nog. Ko so ljudje iz kluba potrkali na vaša vrata, je bilo to za vas verjetno nekaj posebnega? To je bilo natanko tisto, česar sem si sam želel. Sploh po tem, ko so mi ljudje iz Olimpije predstavili resno zgodbo, ki jo pišejo. Prepričan sem, da lahko pomagam uresničiti želje in zgraditi veliko, močno Olimpijo. Takšno, ki ne bo konkurenčna samo v Sloveniji, ampak tudi drugje. Menim, da lahko zgradimo Olimpijo, na katero bodo Ljubljančani na čelu z mano ponosni. To je moja velika želja.

Da so si me v klubu želeli tudi navijači, je dodatno breme, a tudi to je bilo tisto, česar sem si želel. Je približek tistega, kar bi me čakalo v tujini. Tam je vse skupaj še huje. Pred mano je velik izziv. Po skoraj desetih letih sem zamenjal klub in odšel nekam, kjer je pritisk s strani navijačev in javnosti še večji. Tukaj sem, da ga prenesem. Verjamem, da bom uspešen.

Vez z navijaško skupino Green Dragons je velika. Ne nazadnje so najzvestejši navijači Olimpije to dokazali tudi s tem, da so v prodajo dali priložnostne majice z vašo podobo. Zagotovo je malce drugače kot z drugimi, saj sem bil pred leti celo njihov član. Preden sem se začel profesionalno ukvarjati z nogometom, pravzaprav je bilo tako še na začetku, sem bil Green Dragons. Bil sem na tribunah in skupaj z njimi navijal za Olimpijo.

Vem, da ti fantje dajo vse od sebe na vsaki tekmi in klubu želijo le najboljše. To je zagotovo pozitivno, verjamem, da so tudi oni veseli, ker je tako. Ne zgodi se vsak dan, da njihov član zaigra za Olimpijo. Tudi to prinaša pritisk, a verjamem, da jih ne bom razočaral. Na igrišču se bom trudil tudi zaradi njih.

Kdaj ste začeli navijati za Olimpijo? To mi je bilo položeno v zibelko. Oče je igral košarko, zato sem najprej navijal predvsem za košarkarsko Olimpijo. Prek sestrične sem se pozneje spoznal tudi s hokejem na ledu, potem pa sem začel hoditi tudi na nogometne tekme. Ljubezen do nogometa pa je sčasoma postala številka ena. Vseskozi pa je bilo v mojem srcu le eno. Olimpija.

Katera tekma, na katerih ste bili, se vam je najbolj vtisnila v spomin? Bilo jih je veliko, težko se je spomniti vseh, a morda se še najbolj spominjam evroligaškega obračuna z moskovskim CSKA, ko je Marko Milić v zadnji sekundi zadel za zmago. Sicer pa sem hodil na vse tekme, kadarkoli sem lahko.

Še zdaj sem hodil. Tudi v tej sezoni, ko sem imel čas. Nazadnje sem bil na tekmi proti Gorici, ki smo, so – no, zdaj lahko že govorim smo, včasih sem moral biti pri tem pazljiv (smeh) – jo na žalost izgubili. Zelo sem si želel postati član Olimpije. Zdaj mi je uspelo.

Majico z vašo podobo že imate? Nimam, čakam še nanjo. Green Dragonsi so mi jo obljubili. Ko so me navijači vprašali za dovoljenje, sem bil seveda takoj za. Vsi skupaj smo tukaj predvsem zaradi njih. Da jih bo čim več na tribunah. Če bo kdo prišel zaradi mene, toliko bolje. Igramo predvsem zato, da bo ob igrišču čim več ljudi. Upam, da bomo že letos dodobra napolnili štadion v Stožicah.

Kakšna se vam zdi ekipa Olimpije? Približno takšna, kot sem pričakoval. So še nekatere malenkosti, ki jih je treba izboljšati, predvsem se moramo še ujeti na igrišču in se začutiti med sabo. Tudi jaz se še malce lovim, potreben bo še čas. Verjamem, da se bomo hitro ujeli.

Se pa, z vsem spoštovanjem do Domžal, vidi preskok v individualni kakovosti. Je bila pa tam boljša raven komunikacije na igrišču. Verjamem, da bomo tudi tukaj s fanti dosegli podobno raven. Je pa kakovost na igrišču pri Olimpiji res velika. Vse skupaj je treba le še povezati v celoto in verjamem, da se bo izcimilo kaj dobrega in se bomo morda že konec maja vsi skupaj veselili.

Trener Marko Nikolić? Za zdaj lahko o njem govorim le pozitivno, a res je tudi to, da smo skupaj še premalo časa za konkretne ocene. Miniti bo moralo nekaj časa. Po pol leta bomo lahko pametnejši, a že zdaj se vidi, da ima sistem, ki ga uvaja, glavo in rep. Verjamem, da bomo njegove ideje prenesli na igrišče.

Je Olimpija favorit za naslov? O tem je težko govoriti, smo pa definitivno eden izmed favoritov, saj smo na prvem mestu. Vseeno pa mislim, da je Maribor, glede na vse, kar je naredil v zadnjih letih, glavni favorit. To seveda ne pomeni, da se bomo predali. Zato, da bi osvojil naslov, sem tudi prišel v Olimpijo. Z malo sreče, tu mislim predvsem na poškodbe, nam lahko uspe. Iskreno verjamem v to.

Načrti za prihodnost? Na kratki rok, za obdobje vsaj leta ali dveh, se zagotovo vidim v Olimpiji. V tem času želim osvojiti čim več. Verjamem, da tudi bom, saj so v klubu pravi ljudje na pravih mestih. Gradi se velika Olimpija. Si pa še vedno želim v tujino, saj želim čare nogometa izkusiti tudi tam, kjer nogomet pomeni nekaj več. Če bo uspešna Olimpija, bom uspešen tudi jaz. Potem pa bo treba prepustiti mesto drugim, ki bodo še naprej vodili to lepo zgodbo.