Jan Oblak
Četrtek, 3. 9. 2020, 20.00
3 leta, 7 mesecev
TOP 10
Milijardni dobički, pri katerih so imeli prste vmes tudi Slovenci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,64
Deset najuspešnejših klubov na nogometni tržnici je ustvarilo skoraj štiri milijarde dobička.
Ob poletni nogometni tržnici, ki jo lahko vsak dan podrobno spremljate tudi na naši spletni strani, smo v tokratni rubriki TOP10 pobrskali po lestvici največjih zaslužkarjev v zgodovini nogometa po oceni spletne strani, specializirane za nogometne prestope, Transfermarkt.com. Pri ustvarjanju dobička klubov, ki so pri trgovanju z nogometaši zaslužili največ, so imeli prste vmes tudi nekateri slovenski nogometaši.
Dinamo Zagreb: 263.200.000 evrov dobička
Pri repu deseterice največjih ustvarjalcev dobička na nogometni tržnici najdemo klub iz naše soseščine, ki zadnje desetletje in še dlje slovi kot pravcati nogometni inkubator, iz katerega vsako leto na tržnico stopi kak produkt, s katerim v Zagrebu zaslužijo milijone. Ne samo lovorike, zloglasni Zdravko Mamić, ki v zadnjem letu zaradi skrivanja pred roko pravice niti vleče iz ozadja, iz bližnje Bosne in Hercegovine, je, odkar je prišel v Maksimir, prinesel tudi kup denarja.
Zdravko Mamić je glavni razlog za ustvarjanje dobička Dinama Zagreba na nogometni tržnici.
Nazadnje je v klubsko blagajno kar 21 milijonov evrov vbrizgal januarja letos, ko je v RB Leipzig prodal španskega vezista Danija Olma. Nekdanjega kapetana mladinske ekipe Barcelone je pet let pred tem v Zagreb pripeljal brez odškodnine. Za 21 milijonov evrov je leta 2008 v London k tamkajšnjemu Tottenhamu odšel tudi poznejši dobitnik zlate žoge Luka Modrić. Tudi on je k Dinamu prišel brez odškodnine, medtem ko so Zagrebčani mestnemu tekmecu Lokomotivi milijon evrov odšteli za Marka Pjaco in ga potem leta 2016 v Juventus prodali za kar 23 milijonov evrov, kar je rekordna prodaja v zgodovini kluba.
Kar desetkrat do zdaj je Dinamu uspelo svoje nogometaše prodati za deset milijonov evrov ali več. Le desetkrat so Zagrebčani v tem času za nakup odšteli dva ali več milijonov evrov. Največ pet milijonov evrov, kolikor jih je leta 2015 stal takratni mladi vezist Splita Marko Rog. Le leto pozneje je v Fiorentino odšel za trikrat toliko, za 15 milijonov evrov.
Računica, ki pri Dinamu deluje že dve desetletji, zato ne čudi, da se je na klubskih finančnih bilancah pojavil plus v višini več kot četrt milijarde evrov.
Santos: 276.630.000 evrov dobička
Dobrih deset milijonov evrov več profita od Dinama je nabral klub, iz katerega se je v orbito izstrelil še en super zvezdnik svetovnega nogometa, Brazilec Neymar. Santos je leta 2013, ko je zdajšnji zvezdnik PSG odšel v Barcelono, z njim zaslužil 88 milijonov evrov. Kar 45 milijonov evrov je lani s strani Real Madrida kapnilo na račun še enega produkta nogometne šole Santosa, takrat komaj 18-letnega Rodryga.
Neymar je Santosu leta 2013 prinesel 88 milijonov evrov čistega dobička.
Gabriel Barbosa, ki ga poznamo pod vzdevkom Gabigol, še en brazilski zvezdnik, ki je prve nogometne korake naredil pri tem slovitem klubu, a se v Evropi pozneje ni izkazal, je leta 2016 v milanski Inter odšel za okroglih 30 milijonov evrov. Robinho, tudi on je Santosov produkt, je daljnega leta 2005 v Real Madrid odšel za 24 milijonov evrov.
Še veliko več denarja bi danes Santosu prinesel njegov najbolj sloviti nogometni sin, za mnoge najboljši nogometaš vseh časov Pele, a je zanj igral kar 18 let in v ZDA odšel šele na zenitu kariere. V obdobju, ko smo odškodnine pri nogometnih prestopih preštevali v stotinah tisočev in ne milijonov evrov.
Santos je nekajkrat tudi precej drago kupoval. Med drugim je leta 2013 tekmecu iz domače lige Internacionalu za napadalca Leandra Damiaa odštel kar 13 milijonov evrov, a je že drugi najdražji nakup v zgodovini kluba več kot polovico manjši, tako da ob vseh izhodnih prestopih bogat profit pri poslovanju Santosa na nogometni tržnici ne preseneča.
Sporting Lizbona: 286.480.000 evrov dobička
Za najbolj slovitega nogometaša v svoji zgodovini Cristiana Ronalda je Sporting leta 2003 od Manchester Uniteda prejel 19 milijonov evrov, a petkratnega dobitnika zlate žoge to še zdaleč ne uvršča na sam vrh lestvice nogometašev, s katerimi so v Lizboni največ zaslužili. Zdajšnji zvezdnik Juventusa je na devetem mestu.
Sporting je januarja letos s prodajo Bruna Fernandesa v Manchester United zaslužil 55 milijonov evrov.
Na vrhu je najbolj svež odmeven prestop, za katerega so poskrbeli pri Sportingu, Bruno Fernandes, ki je v začetku letošnjega leta v Manchester United odšel za 55 milijonov evrov (dve leti in pol pred tem so Lizbončani zanj Sampdorii odšteli nekaj manj kot deset milijonov evrov). Za 40 milijonov evrov je leta 2016 v milanski Inter odšel vezist Joao Mario, še 15 manj je moral istega leta za alžirskega napadalca Islama Slimanija odšteti Leicester City, ki je leto pozneje za isto vsoto k sebi iz Sportinga zvabil še portugalskega vezista Adriena Silvo. Pol milijona evrov več je Manchester United leta 2007 stal Nani.
V odškodninah kar 18 prestopov v zgodovini Sportinga je bilo osem številk. Ko beseda nanese na prihode, je tak samo eden. Leta 2016 so Lizbončani Wolfsburgu za nizozemskega napadalca Basa Dosta odšteli nekaj manj kot 12 milijonov evrov, kar je klubski rekord. Andraž Šporar, ki je k Sportingu prišel letos, je s petimi milijoni evrov odškodnine za las zgrešil mesto med desetimi najdražjimi nogometaši v zgodovini lizbonskega nogometnega velikana. Je namreč na 11. mestu.
Sao Paulo: 296.610.000 evrov dobička
Le nekaj manj kot 300 milijonov evrov profita na nogometni tržnici je ustvaril še en velikan brazilskega nogometa Sao Paulo, ki je za rekorden posel poskrbel leta 2012, ko je PSG za njegovega takrat 20-letnega nadarjenega napadalca Lucasa Mouro odštel okroglih 40 milijonov evrov. Pred več kot desetletjem, leta 1998, je za 31,5 milijona evrov odškodnine v Betis Sevillo odšel Denilson, kar je bil takrat svetovni rekord. Letos poleti je Sao Paulu uspel še en velik prestop. Za nekaj več kot 15 milijonov evrov je v Amsterdam k Ajaxu poslal Anthonyja.
Vsi trije so produkti nogometne šole Sao Paula, vsi trije so bili v času prestopov stari 20 let in vsi trije so, zanimivo, krilni napadalci. Vsi trije so seveda tudi dodobra napolnili blagajno 21-kratnega brazilskega prvaka, ki je prej in pozneje po podobnem kopitu izpeljal še številne prestope.
Med desetimi najdražjimi izstopnimi prestopi v zgodovini kluba je namreč kar devet takšnih nogometašev, za katere v Sau Paulu niso odšteli niti evra. V njegovih vrstah so naredili prve nogometne korake ali pa so v klub prišli brez odškodnine. Zato niti ne čudi, od kod tako debel plus na bančnem računu …
Udinese: 319.740.000 evrov dobička
Še en klub iz soseščine, ki blesti v ustvarjanju dobička in pridno polni klubsko blagajno. Kako deluje poslovni model italijanskega prvoligaša iz Vidma, smo lahko ob spremljanju razvoja nogometne poti Samirja Handanovića spoznali tudi v Sloveniji. Dolgoletnega nekdanjega slovenskega reprezentanta so pri Udineseju k sebi kot golobradega mladeniča pripeljali za nekaj deset tisoč evrov, ga razvili in ga potem Interju prodali za 15 milijonov evrov.
Udinese je leta 2012 s prodajo Samirja Handanovića zaslužil 15 milijonov evrov.
Zdajšnji kapetan Interja je sicer pri repu desetih najdražjih prestopov v zgodovini Udineseja, pri katerem so ključen preboj na evropsko nogometno sceno naredili še številni poznejši zvezdniki svetovnega nogometa. Alexis Sanchez, poznejši zvezdnik Barcelone, Arsenala in Manchester Uniteda, ki zdaj prav tako igra za Inter, je leta 2011 odšel za 26 milijonov evrov. Kolumbijec Juan Cuadrado, ki zdaj igra za Juventus, je v Fiorentino leta 2013 odšel za okroglih 20 milijonov evrov.
Deset milijonov evrov ali več vrednih prodaj je bilo pri Udineseju do zdaj kar 23. Najdražja daljnega leta 1999, ko je v Parmo za 28 milijonov evrov odšel brazilski napadalec Marcio Amoroso. Zato ne čudi, da se je na bilančnem računu italijanskega prvoligaša "skril" tudi kak bogat nakup, ki so ga v Vidmu v tem času naredili. Predlani so za mladega vezista Rolanda Mandragora Juventusu odšteli kar 20 milijonov evrov, leta 1999 so bogastvo, ki jim ga je prinesla prodaja Amorosa, preusmerili v nakupa Roberta Muzzija in Stefana Fioreja, za katera so odšteli po deset milijonov evrov za vsakega.
Lille: 323.960.000 evrov dobička
Drugi izmed dveh klubov med desetimi največjimi zaslužkarji na svetu, ki prihaja iz ene od petih najmočnejših nogometnih lig, je Lille. Francoski prvoligaš, v katerem je globok pečat pustil nekdanji slovenski nogometaš Milenko Ačimović, je sicer znan po tem, da pogosto precej globoko seže v denarnico, ko nakupuje, med drugim je letos poleti belgijskemu Gentu za mladega, 20-letnega kanadsko-ameriškega vezista Jonathana Davida odštel kar 32 milijonov evrov, kar je klubski rekord, a na drugi strani še bolj bogato prodaja.
Nicolasa Pepeja so pri Lillu lani prodali za vrtoglavih 80 milijonov evrov.
Victor Osimhen, ki je letos poleti v Napoli odšel za 70 milijonov evrov, je v Lille lani iz Charleroija, denimo, prišel za 22 milijonov evrov. Prodaja nigerijskega napadalca je sicer druga najvišja v zgodovini Lilla. Še deset milijonov evrov več je ta leto pred tem zaslužil, ko je v londonski Arsenal poslal krilnega napadalca iz Slonokoščene obale Nicolasa Pepeja. Za 35 milijonov evrov je Lille leta 2012 Chelseaju prodal pozneje enega najboljših nogometašev na svetu Edena Hazarda, v svoji zgodovini pa poskrbel za kar 23 prodaj nogometašev, s katerimi je zaslužil deset milijonov ali več evrov.
River Plate: 346.430.000 evrov dobička
Še en južnoameriški klub, ki se je znašel med deseterico klubov z največ profita na nogometni tržnici, in edini, ki prihaja iz Argentine. Velikan nogometa iz dežele Lionela Messija je za rekorden prestop v svoji zgodovini poskrbel pred skorajda dvema desetletjema, ko je takrat 19-letnega Javierja Saviolo Barceloni prodal za 36 milijonov evrov. Leto pred tem je bogato prodal še enega od produktov svoje nogometne šole. Pablo Aimar je takrat v Valencio odšel za 21 milijonov evrov. Na lestvici najbolj bogatih prodaj v zgodovini River Plata se je na drugo mesto razvrstil napadalec Lucas Alario, ki je leta 2017 v Bayer Leverkusen odšel za 24 milijonov evrov.
Takrat komaj 19-letni Javier Saviola je River Plateju leta 2001 prinesel krepko prek 30 milijonov evrov.
Skupaj je sloviti nogometni klub iz Buenos Airesa prodal 15 svojih nogometašev za vsaj deset milijonov evrov. Na drugi strani finančne bilance je le enkrat presegel to mejo, ko je nakupoval. Leta 2017 je brazilskemu Sao Paulu odštel 11,5 milijona evrov za izkušenega argentinskega napadalca italijanskih korenin Lucasa Pratta. Drugi najdražji nakup v zgodovini River Plata je več kot enkrat cenejši, tako da ne čudi, da je velikan s slovitega stadiona Monumental na lestvici zaslužkarjev na nogometni tržnici tako visoko.
Ajax Amsterdam: 442.150.000 evrov dobička
Ena najbolj opevanih nogometnih šol na svetu, ki domuje v Amsterdamu, je poskrbela za številne velikane svetovnega nogometa, zato ne čudi, da je Ajax na lestvici profita na nogometni tržnici tako visoko. Če bi tako visoke zneske, kot jih najboljši klubi na svetu za okrepitve odštevajo danes, odštevali pred dvema desetletjema, bi bil verjetno še višje.
Matthijs de Ligt in Frenkie de Jong sta Ajaxu lani prinesla 160 milijonov evrov dobička.
Najboljši časi štirikratnega evropskega prvaka so namreč mimo, a kljub temu še vedno skrbi za odmevne izhodne prestope. Ne nazadnje je to potrdil tudi letos, ko je najprej za 40 milijonov evrov v Chelsea poslal Maročana Hakima Ziyecha, in včeraj potrdil še odhod nizozemskega vezista Donnyja Van de Beeka, ki je v Manchester United odšel za milijon evrov manj.
Še veliko večji profit so v Amsterdamu ustvarili po lanskoletni sijajni sezoni, ko so bili hit lige prvakov in se ustavili šele v polfinalu. Za takrat komaj 19-letnega branilca Matthijsa de Ligta so od Juventusa iztržili nekaj več kot 85 milijonov evrov, kar je klubski rekord. Za tri leta starejšega vezista Frenkieja de Jonga so od Barcelone iztržili 75 milijonov evrov.
Kar 22 odhodov iz zgodovine Ajaxa je bilo vrednih deset ali več milijonov evrov. V polovici od teh je šlo za 20 ali več milijonske zneske. Nakupi so bili precej manj megalomanski, a vseeno ne tako poceni. Kar devetkrat so v Amsterdamu za nakupe odšteli 10 ali več milijonov evrov (rekorder je srbski napadalec, za katerega so leta 2008 Heerenveenu odšteli 16 milijonov evrov, Miralem Sulejmani), a je bilo podobnih odhodnih prestopov precej več, tako da je bilanca Amsterdamčanov krepko zelena in zelo blizu pol milijarde profita.
Porto: 578.920.000 evrov dobička
Več kot pol milijarde dobička je na nogometni tržnici ustvaril Porto, ki se mu je obrestovala odlična skavtska služba in analiza južnoameriškega trga, na katerem vseskozi išče predvsem nadarjene, a še neuveljavljene brazilske nogometaše in jih potem za bajne vsote prodaja uveljavljenim evropskim klubom. Verjeli ali ne, v Portu so poskrbeli že za 41 prodaj, ki so bile vredne 10 ali več milijonov evrov. Mednje spada tudi Zlatko Zahović, ki so ga leta 1999 za 13,5 milijona evrov prodali v grški Olympiacos.
Zlatko Zahović je Portu leta 1999 prinesel 13,5 milijona evrov dobička.
Rekorden zaslužek je Portu, zanimivo, uspel s prodajama branilcev. Leta 2019 je Brazilec Eder Militao v Real Madrid odšel za okroglih 50 milijonov evrov. Francoski branilec Eliaquim Mangala je Manchester City leta 2014 stal pet milijonov evrov manj. James Rodriguez je za isto vsoto leto pred tem odšel v Monaco, po 40 milijonov evrov pa so pri Portu zaslužili s prodajama dveh zvezdniških napadalcev, Kolumbijca Radamela Falcaa Atleticu Madridu leta 2011 in Brazilca Hulka v ruski Zenit leta 2012.
Kar 23 izhodnih prestopov Porta je bilo vrednih 20 milijonov evrov ali več, medtem ko sta bila prihoda v takšnih zneskih samo dva. Natanko 20 milijonov evrov je namreč Porto leta 2017 Atleticu Madridu odštel za španskega vezista Oliverja Torresa in dve leti pred tem Marseillu za francoskega vezista Giannellija Imbulo.
Benfica: 606.750.000 evrov dobička
Na vrhu dobičkarjev na nogometni tržnici je še en portugalski klub, pri zaslužku katerega je imel prste vmes tudi slovenski nogometaš. Jan Oblak, ki je leta 2014 iz Benfice, ta je štiri leta pred tem Olimpiji zanj plačala skoraj desetkrat manj, v Atletico Madrid odšel za 16 milijonov evrov. Danes enega najboljših vratarjev na svetu na lestvici najbolj bogatih prodaj v zgodovini Lizbončanov najdemo šele na 26. mestu.
Z Janom Oblakom je Benfica leta 2014 ustvarila več kot 14 milijonov evrov dobička.
Na vrhu je njegov klubski soigralec, mladi portugalski zvezdnik Joao Felix, za katerega je Atletico Benfici lani odštel neverjetnih 126 milijonov evrov. To je seveda rekordna prodaja Benfice, katere druga in tretja najbolj dobičkonosna prodaja sta več kot trikrat manjši. Za brazilskega vratarja Edersona ji je Manchester City leta 2017 plačal 40 milijonov evrov. Prav toliko je Benfica leta 2012 zaslužila s prodajo belgijskega vezista Axela Witsela v ruski Zenit.
Benfici je do zdaj za 30 ali več milijonov evrov uspelo prodati že kar 11 nogometašev. Za 15 ali več milijonov evrov pa kar trikrat več, 33. Pri nakupih so bili v Lizboni precej bolj varčni, čeprav tudi kupovali niso prav poceni. Sploh v zadnjih letih. Letos poleti so za brazilskega napadalca Evertona Gremiu plačali 20 milijonov evrov. Toliko so lani odšteli tudi za nemškega vezista iz Borussie Dortmunda Juliana Weigla in Real Madridu za španskega napadalca Raula de Tomasa. Leta 2015 so Atleticu Madridu za mehiškega napadalca Raula Jimeneza odšteli 22 milijonov evrov, kar je njihov rekordni nakup, a je bilo prodaj še veliko več, tako da lahko pri Benfici ob prebiranju finančnih bilanc v klubskem računovodskem servisu zadovoljno ugotovijo, da so največji zaslužkarji na svetu.
