Marljivi staroselec, ki je poskrbel za obliž na mariborske rane

Nogometaš, ki se že skozi vso sezono, tudi na škodo sebi, žrtvuje za ekipo -, njegova zgodba je pokazatelj številnih napak, ki jih je v tej sezoni naredil glavni kadrovnik Maribora Zlatko Zahović -, igra vlogo, ki še zdaleč ni pisana na njegovo škodo, a se nad tem nikoli ne pritožuje. Tudi tokrat se ni.

Lovorike so tiste, ki štejejo

"Lovorike štejejo. Zelo smo veseli, da nam je uspelo." Po zmagi nad Celjem, ko je v osmi seriji zabil z bele točke in poskrbel za mariborsko slavje, ki je v teh za klub težkih časih zagotovo pomembnejša kot sicer, je bil seveda dobre volje. "Današnja tekma je bila takšna, kot je bila celotna sezona. Zelo razburkana. Malo gor, malo dol. Na koncu so odločale enajstmetrovke, ki so loterija, a nam je s kančkom sreče in predvsem z vero v sebe uspelo," je z mirnim glasom, tako kot vedno, razlagal Aleš Mertelj.

"Zelo smo veseli, da smo zmagali. Lovorike štejejo. To, da smo se na koncu skupaj z navijači veselili, je najbolj pomembno," je nadaljeval Gorenjec, ki je vseskozi med najbolj srčnimi na igrišču in kot tak zagotovo nikoli ne bo na udaru tistih navijačev, ti so pred dnevi nekatere njegove soigralce označili za pozerje, ki nimajo kaj iskati v klubu. A o tem tokrat ni bilo potrebe govoriti.

Spomnil se je dogodka izpred dveh let

Je pa stekla beseda o trenutkih tik pred odločilnim strelom, po katerem je sledil gol in je poskrbel za lovoriko. "Bilo mi je malo lažje, saj je nasprotnikov nogometaš zgrešil, zato je bil pritisk manjši, a vseeno ni bilo lahko. Vedel sem, da je pokal, če bom zadel, naš. Imel sem mešane občutke. Toliko bolj zaradi tega, ker sem pred dvema letoma zgrešil. Na koncu se je izšlo dobro. Verjel sem vase in uspelo mi je," je povedal 29-letni nekdanji član slovenske izbrane vrste, za katero je zbral spoštljivih 16 nastopov. Nazadnje je za njo nastopil pred nekaj več kot letom.

"Na koncu se je izšlo dobro. Verjel sem vase in uspelo mi je."

Upa, da se bo spet vrnil tja, kjer je domač

Do statusa reprezentanta je prišel v vlogi vezista, v tej kot pridna mravljica krpa luknjo na desni strani obrambe, kar še zdaleč ni njegova primarna vloga. Upa, da bo kmalu spet drugače. "Seveda si želim, da se bodo soigralci pozdravili, da bo ekipa spet kompletna in se bodo poškodovani soigralci vrnili, jaz pa bom spet zaigral tam, kjer sem najbolj domač. Seveda je to moja želja in tako bi bilo tudi najbolje za klub. Bom pa vedno naredil to, kar se od mene zahteva in izpolnjeval trenerjeva navodila," je pojasnil.

"V tej sezoni smo imeli veliko poškodb in drugih težav. Ne vem, če smo bili na eni tekmi kompletni. Težave so nas bombardirale z vseh strani. Nabrali smo si izkušnje, ki jih bomo v prihodnosti skušali unovčiti, da bo Maribor spet tak, kot je bil. Vrhunski," je nadaljeval in najavil nogometaš, ki je član Maribora že osem let.

"Upam, da bom spet zaigral tam, kjer sem najbolj domač. Na sredini igrišča."

To bi težko ocenil, naslednja bo za pet

Maribor je na koncu le osvojil lovoriko, a z njo prav gotovo ni zadovoljen. V prvenstvu je prvič po petih letih končal pod vrhom, v Evropi je odigral vsega dve tekmi, kar je bil po letu, v katerem je v Mariboru gostovala liga prvakov, velik šok, a izkušeni član vijoličaste družine, ki je v Kopru v odsotnosti Marcosa Tavaresa na igrišče pritekel s kapetanskim trakom, je na vprašanje, kakšno oceno na lestvici od ena do pet bi pripisal pravkar končani sezoni, odgovoril diplomatsko. "Joj, pri ocenjevanju sem bolj slab. Raje bom rekel, da verjamem v to, da bo naslednja sezona za pet," je sklenil z nasmehom na ustih.