Legendarni golgeter in njegov drugi polčas življenja

"Dolgčas mi ni. Uživam v vsakem dnevu in sem hvaležen, da je tako," pravi Kliton Bozgo, ki nogometa na visoki ravni ne igra že več kot deset let, od leta 2005, ko je zapustil Maribor, a se je nogometno upokojil šele pred dvema letoma. Do takrat je namreč igral za več avstrijskih nižjeligašev. Danes tam opravlja trenersko službo.

"Ko se s športom prenehaš ukvarjati profesionalno, se ti absolutno odpre nek nov svet. Odpreš drugo poglavje, začne se drugi polčas življenja in včasih ni lahko. Ogromno športnikov ima težave, nekateri padejo v krizo, borijo se tudi z depresijo, a meni je bilo lažje. Moj prehod je bil lažji, saj sem v športu še danes. Počasi, iz čistega profesionalizma sem prešel na igranje na amaterski ravni, vmes sem se šolal za trenerski posel, potem sem postopoma skočil med trenerje," nam je povedal danes 45-letni Albanec, ki je v Slovenijo prišel daljnega leta 1993.

Odločil se je za trenersko pot

Danes je trener v Avstriji. Foto: Matjaž Vertuš Nogomet je v Sloveniji igral za Maribor, Olimpijo, potem spet Maribor, ptujsko Dravo in kratek čas tudi Muro. V vlogi trenerja se je najprej preizkušal kot pomočnik Milka Djurovskega pri Dravi, Edina Osmanovića pri Muri, Anteja Šimundže pri Aluminiju in selektorja slovenske reprezentance do 17 let Boruta Jarca. Danes, ko je ponosni lastnik trenerske pro licence, je trener avstrijskega nižjeligaša Kaindorfa.

"Prišel sem na polovici prejšnje sezone, ko smo imeli le deset točk. Potem smo jih osvojili še 24 in bili sedmi. V prejšnji sezoni smo skočili stopničko višje. V novi imamo spet visoke cilje. Zadovoljen sem predvsem, da delam. Projekt je zanimiv in dolgoročen, zato ga ne nameravam kar tako izpustiti iz rok. Imel sem že nekaj ponudb, tudi iz slovenske prve lige, a težava v Sloveniji je delo na dolgi rok," je povedal Bozgo, ki v Avstriji sodeluje z nekaj slovenskimi nogometaši. Tudi z Amelom Mujakovićem, nekdanjim nogometašem številnih slovenskih klubov, tudi Maribora.

Zadnje iz rubrike Druga kariera:

• Bronasti veslaški junaki iz Barcelone
• Kolesar Gorazd Štangelj
• Košarkar Miha Čmer
• Telovadec Lojze Kolman
• Košarkar Marko Milić

Eden ima težave s punco, drugi ne spi, ker je postal oče

"Vloga trenerja je veliko težja od vloge nogometaša. Kot nogometaš moraš misliti le na svojo toaletno torbico, kot trener moraš misliti na vse. Delaš s 25 igralci, s 25 različnimi značaji. Poleg vsega moraš biti še psiholog. Do vsakega nogometaša se moraš obnašati drugače. En ima težave z dekletom, zato je ves poklapan in nejevoljen. Drugi je dobil otroka in ponoči ne spi. Vsak ima svoje težave, z vsakim se moraš spopasti na svoj način. Ni lahko, ampak je zanimivo. Veliko izkušenj na tem področju mi je dala moja igralska pot," pravi tretji najboljši strelec v zgodovini Maribora (110 golov) in drugi najboljši v zgodovini slovenske nogometne lige (111).

Hitro je ugotovil, da je trenerska pot veliko težja od vloge nogometaša. Foto: Matjaž Vertuš

"Igral sem na Cipru, kjer smo imeli v ekipi 14 tujcev iz 12 držav. Iz Senegala, Romunije, Zimbabveja, Nigerije, Grčije in tako naprej. Tudi v Avstriji je bilo zelo podobno. Sodeloval sem s številnimi trenerji, od vsakega sem se nekaj naučil. Seveda se učim tudi danes. Obiskujem treninge raznoraznih ekip. Sprašujem, si zapisujem in tako naprej. Mi pa igralske izkušnje prav gotovo zelo pomagajo, o tem ni dvoma," je povedal nekdanji legendarni golgeter.

• Intervju s Klitonom Bozgom iz leta 2014

Spremlja številne trenerje, najbolj ga je navdušil Nemec Jürgen Klopp. "Predvsem v času, ko je bil trener Borussie Dortmund. Sicer pa prisegam na italijansko šolo nogometa. Mislim, da so tam najboljši, kar zadeva taktiko," pravi. O tem, kaj si želi nekoč postati, ni govoril veliko. "Počasi. Sem na začetku. Prej sem se učil, zdaj sem na trenerski poti sam. Grem korak za korakom. Seveda bi bil rad nekoč selektor Albanije ali Slovenije, to bi si štel v največjo čast, a pot do tja je še dolga," pravi Bozgo, ki ima seveda tudi slovensko državljanstvo, saj že vrsto let živi v Mariboru.

Matjaž Kek je bil zelo blizu klopi Albanije

Matjaža Keka zelo spoštuje. Foto: Vid Ponikvar Bozgova nogometna pot je zelo povezana z Matjažem Kekom, trenutno najuspešnejšim slovenskim nogometnim trenerjem, ki je Rijeki v prejšnji sezoni prinesel zgodovinski prvi naslov hrvaškega prvaka. Z njim je bil pri Mariboru soigralec, nekdanji selektor Slovenije je bil tudi njegov trener.

"Kapo dol za vse rezultate, ki jih je dosegel. Je odličen trener, lahko smo ponosni nanj. Čestitam mu za vse, kar je naredil, in verjamem, da lahko Rijeko popelje tudi do lige prvakov. Ponosen sem, da ga poznam. Ko se vidiva, vedno rade volje pokramljava. Ostal je zelo skromen človek ne glede na to, kaj vse mu je v zadnjih letih uspelo," je pohvalil nekdanjega sopotnika z nogometnih zelenic.

Z njim je v stikih tudi zdaj, ko nogometa več ne igra. Zanimivo, pred leti je skoraj poskrbel, da bi Kek postal selektor Albanije. "Preden je selektor postal Italijan Gianni De Biasi, ki je Albance lani popeljal na evropsko prvenstvo v Franciji, sem ljudem v Albaniji priporočil Keka in lobiral zanj. Imel je tudi ponudbo Makedonije, a je bil zelo blizu albanski klopi. Toda na koncu so se Albanci odločili za Italijana. Tudi zdaj selektor prihaja iz Italije. To je legendarni nekdanji nogometaš Milana in Real Madrida Christian Panucci," je Bozgo razkril zgodbo o Keku in Albaniji, ki se je dogajala leta 2011, potem ko je zapustil klop Slovenije.

Ko sliši o usodi nekaterih soigralcev, ga zaboli srce

"Živim povsem normalno življenje. Denarja mi ne manjka. Danes bi si lahko kupil ne vem kakšen avto, a kaj bi mi to prineslo? Luksuzne dobrine me ne zanimajo. Pomembno je, da ima moja družina na mizi zajtrk, kosilo in večerjo, da se imamo radi in da se spoštujemo. Imamo stanovanje v Mariboru, imamo tudi stanovanje in apartmaje v Albaniji. Nič nam ne manjka," je povedal vselej vzorni športnik, ki nikoli ni zašel v igralnice ali stavnice.

"Tri stvari so, ki lahko uničijo družino: droge, alkohol in kocka." Foto: Matjaž Vertuš Medtem ko je kar nekaj nekdanjih nogometašev, tudi njegovih soigralcev, zaradi njih zapadlo v takšne in drugačne težave, sam po svoji poti vedno in povsod stopa nasmejan.

"Joj, ko vidim, kakšni nogometaši so bili nekateri moji soigralci, koliko denarja so zaslužili, kako so garali za uspeh in kako dobri fantje so bili, potem pa so ostali brez vsega, me zaboli srce. Toda tako pač je. Če iščeš zaslužek v igralnicah, potem je jasno, da boš ostal brez vsega. Igralnic niso odprli zaradi tega, da bi dajali denar, brez skrbi, ampak zato, da ga vzamejo. Ne poznam nikogar, ki bi obogatel s stavami. To je tako, kot če želiš z glavo udariti ob zid in pričakuješ, da ga boš razbil. Ne boš ga, razbil si boš samo glavo. Škoda za vse, ki se jim je to zgodilo, a verjetno niso niti prvi in niti zadnji," je žalostno ugotovil Bozgo, vzoren športnik, ki nikoli ni kadil in še danes teče trikrat na teden.

Šala iz ust Klitona Bozga:

"Kajenje in alkohol ne prineseta nič dobrega. Pa ne samo to, kajenje počasi postaja tudi luksuz. Cigareta, kavica, takoj gre pet evrov. Pomnožite to z dnevi v mesecu in meseci v letu, pa znesek ni več tako zelo majhen. Predvsem pa seveda zaradi tega, ker to škoduje. Dobro, sem in tja seveda tudi jaz spijem kakšen kozarec vina ali piva, to je normalno, saj smo ljudje. Poznate tisto šalo, ko je umrl Jože, ki vse življenje ni ne pil in ne kadil? 'No, saj zato je pa tudi umrl,' je ob tem rekel nekdo (smeh, op. p.). Seveda pa otroka vzgajaš tako, da kajenje, alkohol in druge razvade niso dobre. Tri stvari so, ki lahko uničijo družino: droge, alkohol in kocka," je povedal oče 16-letnika, ki tudi igra nogomet.

Povezuje slovenski in albanski turizem

Nogomet pa ni vse, s čimer se ukvarja Bozgo. Po koncu profesionalne športne poti je, tako kot marsikateri nogometaš, odprl gostinski lokal, ki ga danes oddaja.

"Albanija ima več kot 300 kilometrov obale in skoraj 300 sončnih dni na leto." Foto: Reuters

"To je bolj ali manj imela v rokah moja žena, a potem smo se odločili, da ga zapremo. Zdaj ga oddajamo. Bolje je, da se ukvarjam s čim, kar malce bolj obvladam. Raje počni eno stvar, ki jo znaš, kot pa da imaš vsega skupaj preveč. V Albaniji pravijo, da ne moreš nositi dveh lubenic pod eno roko hkrati, saj ti bosta obe padli in se razbili (smeh, op. p.)," je povedal Bozgo, ki del svojega življenja posveča tudi turizmu: kolikor se da povezuje Albanijo in Slovenijo.

"To delam bolj na prijateljski ravni, a kolikor se da, pomagam. Albanija je zelo lepa, tamkajšnji turizem se razvija iz leta v leto. Ima 300 kilometrov obale in 300 sončnih dni na leto. Slovenija pa je tako ali tako raj na zemlji. Letalske povezave med Tirano in Ljubljano so odlične, vsakemu priporočam, da iz Slovenije odpotuje v Albanijo in obratno," pravi Bozgo, ki s prijatelji organizira rafting po reki Osum.

Uspeh Aleksandra Čeferina ga ni presenetil

Z Aleksandrom Čeferinom večkrat igra nogomet. Foto: Reuters Nekaj besed smo namenili tudi največjemu slovenskemu zvezdniku v svetu nogometa. Predsedniku Uefe Aleksandru Čeferinu, s katerim je Bozgo sodeloval v času, ko je delal na Nogometni zvezi Slovenije. O njem ima zelo dobro mnenje.

"Nogometna zveza Slovenije je bila, ko sem bil jaz tam, perfektna organizacija. Verjamem, da je tudi danes takšna. Z njim sem odlično sodeloval, o njem kot človeku in športnem delavcu pa samo najboljše. To, da je postal predsednik Uefe, me ni presenetilo, saj je zelo sposoben," je povedal.

"Velikokrat smo skupaj igrali nogomet. Je zelo dober, skromen človek, ki ne deluje nič kaj vzvišeno. Z njim sem igral tudi zdaj, ko je postal predsednik Uefe, in čisto nič se ni spremenil. Ostal je skromen in sproščen. Če ne bi vedel, za kako pomembnega človeka gre, tega sploh ne bi opazil," je Bozgo povedal o Slovencu, ki je septembra lani postal prvi mož najpomembnejše nogometne organizacije na svetu.

Organizira rafting po kanjonu, starem več kot 2000 let

Rafting z legendo NK Maribor. "Rafting po reki Osum, ki ga organiziramo z Albania rafting group, je res nekaj, kar moraš doživeti. Raftaš po kanjonu, starem več kot 2000 let. Traja dve uri, dolg je več kot 15 kilometrov. Obdajajo te skale, visoke tudi po 200 metrov. Je svojevrstno doživetje. Vedno, ko grem v Albanijo, grem na rafting," je povedal najbolj priljubljeni Albanec v Sloveniji, ki je vedno vesel, ko njegovo rodno državo obiščejo slovenski gostje.

"Kadarkoli kdorkoli kaj potrebuje, z veseljem pomagam. Ravno zadnjič je imel eden izmed mojih prijateljev v hotelu slovenske goste. Ko jim je omenil, da me pozna, so bili navdušeni. Hitro me je poklical in čez nekaj minut sem kramljal z njimi o kanjonu. Rekel sem jim, da me lahko, če kadarkoli karkoli potrebujejo, vedno pokličejo. Kadar v Albaniji vidim avtomobile s slovenskimi registrskimi tablicami, sem zelo ponosen in vesel," pravi vedno dobro razpoloženi Bozgo.

Kakšno bi bilo sanjsko popotovanje po Albaniji?

V nadaljevanju smo ga prosili za načrt izleta v Albanijo. Kam bi nas peljal, kaj bi nam priporočil?

"Popotovanje bi začeli v Tirani, potem bi vas peljal ..." Foto: Matjaž Vertuš

"Najprej bi iz Ljubljane z letalom pripotovali v Tirano, kjer bi prespali. Potem bi šli v letoviško mesto Drač, to je 2.400 let staro mesto, ki je del Unescove dediščine. Tam bi prespali v hotelu mojega prijatelja, ki ima odlično vinoteko. Naslednji dan bi odšli na rafting. Sledila bi pot do Vlore, od koder prihaja Geri Čipi (nekdanji nogometaš Maribora, op. p.). Tam bi začeli pot po obali vse do juga. Odšli bi do mesta Sarande povsem na jugu Albanije in nasproti otoka Krf, kamor bi odšli s trajektom in se zvečer vrnili. Sledila bi pot do Girocastre, še enega zelo starega mesta, v katerem bi si ogledali tudi muzej Enverja Hoxhe (nekdanji komunistični diktator, op. p.). Za konec bi šli še na sever v Krujo, še eno zanimivo mesto, ki je navpično kot San Francisco, in Skader, kjer je edinstveno jezero, povezano z reko in morjem," nam je enotedensko popotovanje po Albaniji iz glave zrecitiral Bozgo in dodal, da bi zagotovo dobro jedli in pili.

"Vino je odlično, ribe so fenomenalne," je povedal in dodal, da so cene vseh živil smešno nizke.

Kakšen bi bil sanjski izlet po Sloveniji?

Seveda bi obiskal tudi Bled. Foto: Reuters Pa obratno. Kako bi tujim, albanskim turistom organiziral obisk Slovenije? "Začeli bi v Ljubljani, kjer bi lahko videli marsikaj, obvezno seveda tudi Ljubljanski grad. Potem bi jih peljal na Bled in v Bohinj, ki sta raj na zemlji. Sledila bi pot na Primorsko, v Izolo, Piran, Portorož. Vmes bi se seveda ustavili v Postojnski jami. Obiskali bi tudi Posočje. Sledila bi pot v moj Maribor. Tam bi jim seveda pokazal štadion, odpravili bi se tudi na Pohorje. Zagotovo bi jim pokazal tudi Prekmurje in Dolenjsko, kjer bi uživali ob Krki. Slovenija je neverjetno lepa. To, da lahko najprej smučaš, v dveh urah pa si na plaži, pa je tako ali tako neverjetno. Je edinstvena država in ponosen sem, da živim v njej!" je povedal Bozgo, ki ima v Mariboru pogosto albanske goste.

Delaj tako in prijatelje boš imel po vsem svetu

"Z veseljem jim pokažem vse krasote Slovenije. Rad pomagam vsakemu, ki se ustavi tukaj," je povedal ob koncu pogovora in se dotaknil pravila, ki se ga v življenju vseskozi drži.

Spoštuje vsakogar ne glede na barvo kože in vero, zato ima prijatelje po celem svetu. Foto: Matjaž Vertuš "Pomagaj, če lahko. Če ne moreš, vsaj ne nagajaj in se umakni. Spoštuj vsakega ne glede na to, kakšne barve in vere je. Ni pomembno, ali je bel ali je črn, musliman ali katolik, pomembno je, da je človek. Vedno moraš biti dober človek, ne glede na to, kje si. Spodaj ali zgoraj. Delaj tako in prijatelje boš imel po vsem svetu. Ne pa da hodiš po svetu in se bojiš, da boš srečal koga, ker ti je neugodno. Vsem skupaj bi nam bilo veliko bolje, če bi živeli v sožitju in pomagali drug drugemu," je debelo uro trajajoči pogovor v sončnem Mariboru končal nekdanji nogometaš velikih tekmecev Maribora in Olimpije. Eden redkih, ki je priljubljen pri navijačih obeh. Ni presenetljivo, da je tako.

O Olimpiji vselej lepo

V Sloveniji je Bozgo najprej zaigral za Maribor, njegov član je bil med letoma 1993 in 1995. Potem je za tri leta in pol odšel v Olimpijo. Sledila je vrnitev v Maribor, za katerega je potem v dveh obdobjih igral tri leta in z njim zaigral tudi v ligi prvakov.

"V Ljubljani sem se imel zelo lepo. Čez Olimpijo nikoli nisem in ne bom rekel nič slabega. To je klub, ki mi je dajal kruh na mizo, kaj drugega kot spoštovati ga ne morem. Ne morem blatiti nekoga, ki je skrbel za mojo družino. Tak nikoli nisem bil in nikoli ne bom," je povedal o klubu, za katerega je dosegel 31 prvoligaških golov.