Druga kariera
Nedelja, 2. 7. 2017, 17.24
7 let, 2 meseca
Druga kariera (10.): Miha Čmer
Ko košarkar poprime za mikrofon kot stand-up komik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,73
Kako in zakaj se je nekoč košarkar, zdaj pa trener Miha Čmer znašel na odru z mikrofonom v roki?
Celjan Miha Čmer je bil (zelo) dober branilec. Na Polzeli je igral v drugi polovici 90 let, v zlati eri tamkajšnje ekipe, skupaj z legendarnim Veljkom Petranovićem, Goranom Jagodnikom, Primožem Kobaletom, Juretom Stavrovom in tovariši. Srednjo šolo je končal v Las Vegasu in kot legionar obredel lep kos Evrope.
Košarkarske vrline je na ogled postavljal na Finskem in Islandiji, v Švici in Litvi, od koder ima še posebej lepe spomine. Z ekipo Aliti je osvojil tretje mesto v državnem prvenstvu in bil pred dobrim desetletjem prvi podajalec s skoraj šestimi asistencami na tekmo. V Sloveniji je poleg celjskega in polzelskega nosil še šoštanjski, koprski, laški in hrastniški dres. Kariero je končal leta 2015 v Nazarjah, kjer je že bil trenersko-igralska dvoživka.
Miha Čmer leta 2009, ko je igral za Koper.
Ekonomist, ki noče pristati v pisarni
V omenjenem tretjeligašu še vedno deluje kot trener. Ob tem vodi še celjski selekciji do devet in 11 let, trenira v športnem društvu ris, nepogrešljiv pa je tudi na košarkarskem taboru Boštjana Nachbarja.
Diplomirani ekonomist, ki si sebe nikakor ne predstavlja nenehno ždečega v pisarni, je vseskozi v akciji. Košarka je njegovo življenje, skozi možganske vijuge pa mu švigajo tudi številne druge ideje.
Prelomna 40-letnica
Miha Čmer vsekakor ne velja za molčečega fanta. Daleč od tega. Zato je ob 40-letnici, ki jo je praznoval spomladi, na zabavi pripravil program v slogu stand-up komedije. Zbirke šal, anekdot, življenjskih in športnih zgodbic se je nabralo za dobro uro.
Odzivi so bili zelo spodbudni, zato je Mihu in njegovemu prijatelju, nekdanjemu judoistu Petru Bevcu, prišlo na misel, da bi duhovitost združila z dobrodelnostjo. Sklenjeno - izvedeno.
"Z nekdanjimi soigralci s Polzele se dvakrat letno dobivamo na piknikih. Obujamo stare zgodbe. Na koncu kariere je pomembno, kakšen človek si, koliko prijateljev ti ostane."
Miha Čmer
Na odru celjske dvorane Union.
Prejšnji mesec je tako nekdanji organizator igre v celjski dvorani Union izvedel dobrodelno predstavo v korist nekdanjemu rokometnemu reprezentantu Nenadu Stojakoviću, ki potrebuje sredstva za zdravljenje velikih težav s hrbtenico.
Čmeru je bilo v veliko čast, da sta se mu na odru pridružila Oto Pestner in Uroš Perić.
"Ljudi je težko nasmejati. Nastop sem zato videl kot velik izziv. Nisem vedel, kaj pričakovati. Najbolj smešne stvari so pravzaprav tiste, ki so resne. Paziti je treba, da koga ne užališ. Zadovoljen sem bil, ko sem videl, da je izpadlo dobro in da so ljudje uživali. Tudi tisti, o katerih sem govoril."
Miha Čmer
O žabah in zabojnikih
Naslov predstave je bil Mali žaba in 40 zabojnikov. Prvi del je samoironičen, saj je Čmer za košarkarja visok "le" dobrih 180 centimetrov, zabojniki pa simbolizirajo odpiranje shrambe različnih življenjskih pripetljajev.
Brez slepomišenja, sprenevedanja in ovinkarjenja: Miha Čmer ne živi od te "kariere" kot številni naši prejšnji portretiranci. Ni stand-up komik in morda/verjetno to niti nikdar ne bo, čeprav ga prijatelji nagovarjajo, da bi temu posvetil (še) več časa, volje in energije.
Je pa bil pripravljen s svojo zgovornostjo in dodatkom mimike poprijeti za mikrofon pred občinstvom, kar je diametralno nasprotje od lahkotnega "šankarskega" duhovičenja. In to za dober namen. Razmišlja zunaj ustaljenih, pogosto preozkih okvirov: nekdanja košarkar in judoist sta pomagala nekdanjemu rokometašu. Obenem pa se je športnik lotil kulturnega projekta, kar tudi ni prav vsakdanja praksa.
Zajemalka življenja
Vsebinsko se je v predstavi naslonil na … življenje. Na to, kar mu je dala njegova dvajsetletna kariera. Za izhodišče je zbodel samega sebe. Pravi si kar narobe obrnjeni jogurt. A to nima zveze z zdajšnjimi slokimi jogurti v tetrapaku. Spomnite se na "navadne" jogurte v plastičnih lončkih, ki imajo na dnu znatno ožjo obliko kot na vrhu. Nekako podobno je orisal tudi sebe: z ozkimi rameni in nogometnimi nogami.
Med drugim si je privoščil tudi nekdanjega soigralca s Polzele Primoža Kobaleta, ki je, ko je dobil žogo, povesil pogled in praviloma prodiral v desno. Čmer mu je tako "serviral" stavek, da je bil Kobale najbolj srečen, ko je Celje dobilo rondoje. Zato, da je lahko dal glavo dol in vozil le v desno. To in še druge zgodbe je zapakiral v nastop, ki je imel plemenit cilj - pomagati pomoči potrebnemu.
