Ponedeljek, 9. 10. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Boštjan Cesar
Kapetan se lomi in ne ve, ali bi zapustil slovensko barko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,63
2
Čeprav je v preteklosti dejal, da bo na voljo, dokler bo lahko igral, nas je bilo veliko, ki smo se spraševali: "Bo ostal ali odhaja tudi on?" Trenutek se je zdel tak, da smo se morali. Konec kvalifikacijskega cikla, jubilejni stoti nastop, star je 35 let. "Ne vem še. Nisem se odločil," je po tekmi s Škotsko nejasnost o svoji reprezentančni prihodnosti v zraku pustil kapetan Boštjan Cesar.
"Dobro bom razmislil in vse skupaj prespal. Potem se bom odločil. Moje srce je pri slovenski reprezentanci, a moram premisliti in se pogovoriti. Možnosti sta obe. Da ostanem ali odidem," je s težkim srcem govoril Boštjan Cesar in dodal, da ne ve, kdaj bo sprejel odločitev o tem, ali bo po 14 letih neprekinjenega igranja končal reprezentančno pot.
Ko je zaslišal glasove s tribun, je želel priteči nazaj na igrišče
Bo reprezentanci pomahal v slovo?
"V prihodnjih mesecih, tednih," se je zasmejal robustni branilec, ki ga je občinstvo vzelo za svojega in v njem vidi pravega kapetana. To zagotovo čuti, tudi zaradi tega bo odločitev o reprezentančni upokojitvi, če se morda resno spogleduje z njo, težja. Odziv občinstva po tem, ko je bil izključen, je dovolj zgovoren. Navijači so začeli klicati njegovo ime in ga nagradili z aplavzom, ko je zapuščal zelenico in se namestil ob igrišče, da bi si ogledal konec tekme.
"Ko sem slišal glas tribun, sem se hotel vrniti na igrišče, a mi četrti sodnik ni dovolil," se je pošalil dobro razpoloženi jubilant.
"Podpora navijačev mi pomeni ogromno. Navijači so 12. igralec naše ekipe. Presrečen sem vsakič, ko stopim na igrišče v majici Slovenije. Ta dres je svet. Ne samo za mene, ampak tudi za moje soigralce. Reprezentanca je nad vsemi. Veseli me, da ljudje prepoznajo, če kdo od sebe vseskozi daje maksimum. Počaščen sem zaradi podpore," se je navijačem zahvalil nogometaš, ki že sedem let igra v italijanski prvi ligi.
Vseskozi je (bil) ponosen, da je slovenski reprezentant
Razlogov za zadovoljstvo je imel po tekmi veliko, jubilejni nastop je glavni izmed njih.
Pred tekmo je prejel darilo iz rok predsednika Nogometne zveze Slovenije Radenka Mijatovića.
"Ponosen sem, da sem že toliko časa v reprezentanci. Ponosen sem tudi, da sem član zdajšnje ekipe in njen kapetan. V vseh teh letih sem šel skozi lepe in tudi malo manj lepe čase, a vseskozi sem bil ponosen, da sem reprezentant Slovenije," je povedal nogometaš, ki je v reprezentanci pod vodstvom Bojana Prašnikarja debitiral na prijateljski tekmi proti Švici v Novi Gorici februarja 2003.
- Srečko Katanec: Žal mi je, da sem kršil svoja moralna načela
- Srečko Katanec za slovo razžalostil številne Škote
- Slovenija in Škotska ostali brez SP
To ni vprašanje, na katerega bi lahko odgovoril
Zdaj je pri okroglih stotih nastopih.
V izbrani vrsti je igral pod vodstvom petih selektorjev. Še Branka Oblaka, Matjaža Keka, Slaviše Stojanovića in nazadnje Srečka Katanca. "Pod vsakim selektorjem smo imeli dobre in slabe tekme. Vsak je reprezentanci nekaj dal. Pod vsakim sem rad igral, pod vodstvom vsakega sem se trudil na vsaki tekmi in na vsakem treningu. Vedno sem bil počaščen, da sem lahko prišel na zbor," je povedal o dozdajšnjih selektorjih.
Kdo bo naslednji? Tomaž Kavčič naj bi bil prvi kandidat. "Poznamo ga že vrsto let. Z nami je bil tudi na svetovnem prvenstvu leta 2010. Če bo on postal selektor, mu bomo seveda stali ob strani. Tako kot smo vsem do zdaj. Niso pa to vprašanja, na katera lahko jaz odgovarjam. O tem bodo odločali v vrhu Nogometne zveze Slovenije," je o Katančevem nasledniku govoril kapetan.
Vedno borbeni in nepopustljivi kapetan je bil tak tudi na tekmi proti Škotom.
Treba bo popraviti igro in pristop na gostujočih tekmah
Kot kapetan je nekaj besed seveda namenil tudi pravkar končanim kvalifikacijam za svetovno prvenstvo 2018, v katerih je Slovenija spet ostala brez nastopa na velikem tekmovanju in končala na četrtem mestu skupine F.
"Želeli smo si, da bi bili drugi, a smo vedeli, da nam ne bo lahko. Skupina je zelo izenačena. Domače tekme smo igrali vrhunsko. Bilo je nekaj tekem, na katerih bi lahko zmagali. Na žalost se ni izšlo. Malo slabše smo igrali v gosteh. Na gostujočih tekmah bi morali malo popraviti igro in pristop. Razočaran sem, da nam ni uspelo," je povedal Cesar, ki ima ne glede na to, ali bo za njo še igral ali ne, veliko željo za prihodnost.
Takole je po tekmi tolažil strelca prvega gola za Škotsko Leigha Griffithsa.
Igral bo, dokler ga bodo noge nosile
"Želim si, da bi se uvrstili na evropsko prvenstvo 2020. Res zelo si želim, da bi nam uspelo. Brez mene ali z menoj. Reprezentanca Slovenije bo vedno v mojem srcu. Vedno bom upal, da bo osvajala točke in se uvrščala na velika tekmovanja," je še dejal in dodal, da igranja nogometa na klubski ravni v nobenem primeru ne namerava opustiti še nekaj let.
"Počutim se dobro, saj se veliko posvečam sebi. Dokler bodo noge zdržale, bom igral. Imam najlepšo službo na svetu. Imam rad nogomet. Igral bom še nekaj let," je povedal član Chieva iz Verone in za konec namignil, da se morda kdaj vrne v Olimpijo, iz katere je kot najstnik zakorakal v tuji nogometni svet.
Nekoč bi se rad vrnil v Olimpijo
"Olimpijo imam v srcu. Seveda bi se rad nekoč vrnil," je za konec dejal nogometaš z izkušnjami igranja iz Anglije (West Bromwich Albion), Francije (Marseilla), Hrvaške (Dinamo Zagreb) in zdaj še Italije.
2