SiolNET. Sportal Nogomet
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Jan Oblak: Verjamem, da bom branil za Benfico

1

termometer

Mladi slovenski vratar Jan Oblak je leto in pol čakal na prvenstveni debi na Portugalskem, kamor je prestopil iz ljubljanske Olimpije. Zdaj verjame, da bo v prihodnosti dobival več priložnosti.

V nedeljo je Uniao iz Leirie v portugalskem prvenstvu v gosteh remiziral z Nacionalom z Madeire z 2:2. Na igrišču so bili trije nogometaši, ki jih dobro poznamo s slovenskih nogometnih zelenic. Pri domačih nekdanji član Maribora Dejan Školnik, ki je vstopil s klopi in se vpisal med strelce, pri gostih Nigerijec John Ogu, nekdanji član ptujske Drave, ki je prav tako zadel, in Jan Oblak, nekdanji vratar Olimpije, ki je gostujočo mrežo branil 90 minut. Zgodba slednjega je tista, ki je najbolj zanimiva za slovenske ljubitelje nogometa. Mladenič, ki je pred dnevi praznoval 19 let, je leta 2010 prestopil v slovito Benfico. Po prestopu, ki je bil uradno vreden več kot milijon in pol evrov, je bil v središču pozornosti. Po za zdaj ne preveč uspešni portugalski epizodi je že malce pahnil v pozabo, čeprav v dresu mlade reprezentance redno in uspešno brani. Kljub temu, da ne gre vse tako, kot bi si želel, je še vedno prepričan, da je bila selitev na Portugalsko prava odločitev in še zdaleč ni obupal. Zdaj, ko je dočakal prvenstveni debi, verjame, da bo v prihodnosti priložnosti še več. ''Vesel sem, ker sem končno dobil priložnost v ligi. Dolgo sem čakal, leto in pol, a zdaj sem le dočakal priložnost. S tem, kako sem branil v nedeljo, sem zadovoljen. Lahko bi bilo še bolje, tako kot vedno, a ni bilo slabo. Upam, da bo zdaj še več priložnosti,'' je po debiju povedal Oblak, ki je bil pred prihodom v Leirio član Beira Mara in Sportinga Olhanenseja. Pri prvem ni branil na niti eni tekmi, pri drugem dvakrat nastopil v pokalu. V Leirii, kamor je prišel lansko poletje, pred nedeljskim prvenstvenim debijem prav tako ni branil skorajda nič. Le enkrat v pokalu. ''Tako pač je v nogometu, še posebej pri vratarjih, pri katerih je situacija specifična. Normalno, da sem, kamorkoli sem prišel, pričakoval, da bom igral. Pa tudi klub, ki me je pripeljal, je bržčas računal name, a stvari se v nogometu hitro lahko obrnejo. Bil sem v klubih, v katerih so se borili za obstanek, tako je tudi zdaj. In ko je tako, trener prednost vselej raje daje izkušenejšim. Nekaj sem imel težav s poškodbami, nekajkrat tudi nisem imel sreče, saj so moji konkurenti branili odlično. Tudi zdaj imam močno konkurenco, Brazilec Gottardi je odličen vratar. Z njim in tudi preostalimi vratarji v klubu se razumem odlično, a se seveda vsak bori za svoje mesto v ekipi. Ali sem boljši od njega? Ne vem, o tem ne bi rad govoril. Sam sebe pač težko ocenjujem,'' je pazljiv mladi vratar, ki je – in pravzaprav še vedno -, obeta veliko.

Odhod na Portugalsko ni bil napaka

Mnogi so prepričani, da je bila selitev v tujino prezgodnja in bi bilo bolje, če bi še nekaj let ostal v Sloveniji, kjer bi branil redno, a sam odhoda na Portugalsko ne obžaluje. ''Ne, tako sem se pač odločil in mislim, da sem ravnal prav. Prepričan sem, da sem boljši, kot sem bil, ko sem šel v tujino. Tu je namreč vse na višjem nivoju, naučil sem se marsikaj. Ne bom rekel, da je bilo vselej vse v najlepšem redu, a nikoli nisem razmišljal o tem, da bi odnehal. Sem samozavesten in verjamem, da bom dokazal, da sem vreden zaupanja. Pa tudi sicer ni vse tako slabo, kot se zdi na prvi pogled. Igram bolj malo, a treniram pridno in dobro. Še posebej zdaj v Leirii, kjer imamo zelo kakovostne treninge. Tudi trener vratarjev je odličen, dobro se razumeva. Upam le, da bom v prihodnosti dobival več priložnosti za igro, ki jih je bilo doslej bolj malo. Toda sam sem realen in se dobro zavedam, da ne more biti vselej tako, kot si želiš,'' pametno razmišlja nekdanja številka ena Olimpije, ki ga pri sloviti Benfici – ta se je v tej sezoni prebila v osmino finala lige prvakov -, vselej pozorno spremljajo. ''Z ljudmi iz Lizbone sem nenehno v kontaktih. Ko smo prejšnji teden igrali proti Benfici, sem se pozdravil z igralci, trenerji in tudi predsednikom. Zdaj, ko sem debitiral v dresu Uniae, so mi v klubu čestitali. Pri Benfici name v prihodnosti zagotovo računajo. Če ne bi, me ne bi kupili. Seveda pa je od mene odvisno, ali bom dokazal, da sem pripravljen za branjenje v tako velikem klubu. Sam verjamem, da mi bo uspelo, a težko je reči, kdaj. Morda že junija, morda čez dve leti, morda nikoli. Bomo videli,'' je še povedal Oblak, ki v Leiri živi v hotelu. Sam. ''Prav veliko časa za karkoli ni. Treningi, tekme, počitek. Sem profesionalec in me druge reči ne zanimajo. Največ se družim z Ogujem, ki zna slovensko, in Srbom Milošem Obradovićem, s katerima najlažje komuniciram. Vesel sem, da imam v klubu 'naše' ljudi, saj je tako lažje. Sicer pa se v Leirii in tudi na Portugalskem počutim odlično. Domotožja ni, včasih pride kdo na obisk, sicer pa sem tako ali tako pogosto v Sloveniji. Ko imam reprezentančne obveznosti, obiščem družino in prijatelje. Pa tudi sicer se vsakodnevno slišimo, tako da ni problema. Ko sem prišel na Portugalsko, je z menoj pol leta živel oče, da mi je bilo lažje. Zdaj živim sam in ni mi težko,'' pravi nogometaš, ki se je v tujino podal, ko je bil star vsega 17 let.

Povratek ni v Slovenijo ne pride v poštev

Z Benfico je pogodbeno vezan do leta 2016 in upa, da bo nekoč branil na slovitem La Luzu. Pot do tja bo zagotovo še dolga in trnova. Že doslej je bila. Uniao iz Leirie je namreč že tretji klub, v katerem je. ''Pri Beira Maru je bilo najslabše. Igral nisem nič, pa tudi treningi so bili slabi. Nisem bil zadovoljen. Pri Sportingu Olhanenseju je bilo nekoliko bolje, a nisem imel sreče, saj sem imel težave s poškodbo. Tu, kjer sem zdaj, mi je še najbolje. A povsod, kjer sem bil, sem se nekaj naučil. Ko si na klopi ali tribuni, stvari vidiš drugače. Vidiš, da ni vse lahko. Da je nogometni kruh trd. Če se iz tega kaj naučiš in na stvari gledaš pozitivno, je to lahko le dobro. No, seveda pa verjamem in upam, da bom v prihodnosti branil pogosteje. Če braniš, je to nekaj povsem drugega, kot če tekme spremljaš s klopi,'' nam je še zaupal Oblak, ki bi ga marsikdo spet rad videl v dresu Olimpije. A sam pravi, da tudi takrat, ko ni branil nič, Olimpija pa je imela težave z vratarji, kontaktov z Ljubljančani ni bilo. ''Ne, o tem se nisem pogovarjal z nikomer. Nihče ni stopil v stik z mano, pa tudi če bi, ne verjamem, da bi se odločil za povratek. Če bi se vrnil, bi bil to korak nazaj v moji karieri. Bil bi na istem, kot sem bil, ko sem odšel,'' možnost povratka v Ljubljano zavrača mladi vratar, ki nekdanji klub redno spremlja.

''Seveda spremljam, to je moj klub, v katerem sem bil od majhnih nog. Napovedal sem, da se bo Olimpija že v tej sezoni borila za naslov, a zdaj je zaostanek za Mariborom že prevelik in težko je verjeti, da bi ga lahko Ljubljančani ujeli. Upam, da jim uspe naslednje leto. Da bodo sestavili dobro ekipo in bili konkurenčni, saj si Ljubljana to zasluži. Sicer pa sem v stikih s številnimi nekdanjimi soigralci iz Olimpije, še najbolj z Bobanom Jovićem, s katerim igram tudi v mladi reprezentanci, zato se slišiva pogosto. Ljubljančanom želim najboljše,'' je s Portugalske za konec še sporočil vratar, ki je v dresu Olimpije zbral 33 prvenstvenih nastopov, pod vodstvom Branka Oblaka pa debitiral, ko je bil star vsega 16 let.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin