Legenda 1. SNL: Domžalam je vseeno, ali bo prvak Olimpija ali Maribor

• Prva liga Telekom Slovenije, 34. krog

Minili so časi, ko je Damir Pekić živel od nogometa. Pri 33 letih se je moral zaradi vse večjih zdravstvenih težav odreči najljubši zabavi, ki pa jo v zadnjih letih na novo spoznava z druge plati. Kot trener v nogometni šoli v Miklavžu na Dravskem polju. V neposredni bližini družinske postojanke. "Zdaj sem še manj doma kot prej," je v šali potarnal, ko smo ga zmotili po koncu službe, ravno v času, ko se je pripravljal na odhod na trening. Pred leti je diplomiral na ekonomsko-poslovni fakulteti, se nato zaposlil na področju zavarovalniških storitev, a še vedno redno spremlja prvoligaška dogajanja. Nič drugače ne bo niti danes, ko bi lahko Maribor po njegovem mnenju storil pomemben korak do naslova. Olimpiji ne pripisuje večjih možnosti. Po svoje bi ji celo privoščil, da na lestvici zaostane tudi za Domžalami, še enim klubom, s katerim je pred leti paral živce obrambam.    

Ko je bil leta 2001 najboljši strelec 1. SNL (23 zadetkov), ga tedanji selektor Srečko Katanec ni niti enkrat vpoklical v izbrano vrsto. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Do konca sezone je le še pet krogov.

Zdaj je že skoraj vsaka tekma mali finale. Olimpija in Maribor sta skoraj točkovno poravnani, vsak spodrsljaj je lahko odločilen. Vsaka izguba točk. Domžale so realno gledano najtežji tekmec Olimpiji in Mariboru. Malce so padle v formi in si s tem zaprle vrata, da bi se borile za prvo mesto. So pa Domžale tradicionalno težko gostovanje za Maribor. Tako je bilo vsa leta. Domžale imajo zelo nepredvidljivo in napadalno usmerjeno ekipo, tako da nas čaka prava nogometna poslastica.

Na tej poslastici bi lahko bili pod večjim pritiskom gostje, saj jim v boju z vodilno Olimpijo za naslov slovenskega prvaka igra le pozitiven rezultat.

Temu primerno se bodo postavili. Tudi Domžale bodo motivirane. Tako kot so vedno proti državnemu prvaku. Čeprav so zaostale za vrhom, bodo skušale vzeti vse tri točke.

Tudi zaradi tega, ker bi lahko s tem ob dostojnem poplačilu pomagali Olimpiji?

V to ne verjamem. Pri nas ni takšnih finančnih vložkov, ki bi prevladali pri tem, da bi Domžale igrale za Olimpijo. Igrale bodo zase. Da dokažejo, da so zasluženo pri vrhu. Da njeni spomladanski rezultati niso naključni. Olimpija je v očeh Domžal pred to tekmo nepomembna. Če vprašate igralce ali vodstvo Domžal, jim je vseeno, ali bo prvak Olimpija ali Maribor. Zanimajo jih le Domžale.

Z Mariborom je v znameniti sezoni 1999/2000 sodeloval v skupinskem delu lige prvakov, a ni zaigral niti na eni tekmi. Vedno je ostal na klopi. To ga je tako potrlo, da se je nato preselil v knežje mesto. Foto: Vid Ponikvar Še nedavno se je napovedoval troboj za prvaka, po porazu Domžal v Celju (1:2) in zlasti Novi Gorici (1:4) pa je narasel zaostanek rumenih za vodilnim dvojcem. Ste pričakovali, da bodo Domžale bolj konkurenčne najboljšima slovenskima kluboma?

Iskreno povedano, ne. Tudi letos se je pokazalo tisto, kar je bilo razvidno že v obdobju, ko sem igral za Domžale. Pač nekaj manjka. Nekaj manjka, da bi se dokončno borili povsem za vrh. Potihoma sem pričakoval, da bodo začeli Domžalčani delati napake že prej. Oba tekmeca za vrh sta delala napake pred njimi. Olimpija zdaj, Maribor pa je to počel pred njo. Domžale so imele dolg niz odličnih rezultatov, kar 11 zaporednih zmag, po katerih je bilo pričakovati, da jim bo padla forma. Tudi Gorici se je moralo enkrat iziti. Vse ima svoj razlog.

Je forma Domžal padla tudi zaradi poškodb pomembnih igralcev?

Če manjka nosilec igre z največjo karizmo, to je Senijad Ibričić, če ni Andraža Kirma, potem se mora poznati njuna odsotnost. Drugače bi bilo, če bi Domžalčani ostali v optimalni formi, a je težko zadržati eno z drugim. Domžale je poteptala slabša učinkovitost. Imele so svoje priložnosti, a jih niso izkoristile, nato pa je pač prišel tak rezultat.

Za Pekića ni dilem. Prvak bo Maribor. Foto: Vid Ponikvar Maribor je ujel zmagoviti ritem. Dobil je sedem zadnjih tekem z izjemno razliko v zadetkih 26:3.

Pri Mariboru se dogaja ravno obratno. Igra podobno, kot so Domžale pred mesecem dni. Prej jim ni šlo nič od rok, ko pa se jim je odprlo v napadu, so začeli zadevati tako Tavares kot Zahović in Mlakar. Potem pridejo tudi rezultati. Zdaj delujejo kot prava, resna ekipa. Verjamem, da zdaj ne bodo izpustili tega pozitivnega trenda, ampak prehiteli Olimpijo. Če ne prej, pa na medsebojnem srečanju v Ljudskem vrtu. 19. maja. Maribor bo prvi.

Pred kratkim je bil Maribor v ogromni krizi.

Ko so bili v tisti krizi, sem pričakoval, da bo Olimpija padla nekoliko prej. Navijal sem za to, da se Maribor čim prej pobere. Potem bi lahko bilo v prvenstvu zanimivo do konca. Takrat bodo stvari že prišle na svoje mesto. Kot Mariborčan sem prepričan, da bodo vijolice nov slovenski prvak, bom pa dvojno zadovoljen in vesel, če bodo Olimpijo na lestvici prehitele še Domžale.

Koliko ste navezani na domžalski klub?

Če bi tam igral le leto dni, bi bilo morda drugače, na koncu pa sem bil v Domžalah tri leta in se odlično počutil. V Sloveniji pač čutim nekaj več do Maribora, Domžal in ne nazadnje Celja, kjer sem igral le eno sezono, a mi je močno ostala v spominu (dosegel je 23 zadetkov in postal prvi strelec sezone, op. p.). Ko gledam rezultate in spremljam njihove tekme, jih imam vedno za del mojega kluba, po drugi strani pa je dejstvo, da je bil klub, ki ga nosim globoko v srcu, vedno Maribor. Tudi takrat, ko sem igral za Domžale.

S svojimi izkušnjami in zadetki je bil pogost udeleženec gala prireditev Spins XI, na katerih so izbrali najboljše igralce 1. SNL. Foto: Vid Ponikvar

Kako je bilo v dresu Domžal igrali proti nekdanjim soigralcem v vijoličastih dresih?

Ko se je začela tekma, s tem ni bilo težav. Ko smo v Stožicah osvojili pokal, v finalu pa premagali Maribor, so čustva delala s polno paro. Na koncu po reakcijah vidiš, da se ti bo vse vrnilo, če si v življenju pošten. Ko zatreseš mariborsko mrežo, začutiš nekaj posebnega. Svetovni zvezdniki to radi pokažejo, ko zamenjajo klub in zabijejo proti nekdanjemu, nato pa ne proslavljajo zadetka. A to ni isto. Drugo je, ko dosežeš zadetek klubu, ki ga imaš neizmerno rad. Ko smo igrali proti Olimpiji, so recimo prevladovala drugačna čustva.

V pokalu Slovenije jo je leta 2011 v finalu zagodel Mariboru in poskrbel, da so naslov osvojili rumeni. Foto: Vid Ponikvar Kot Mariborčan ste igrali v Domžalah. So bile kdaj kakšne možnosti ali dogovarjanja, da bi oblekli dres kluba iz sosednjega mesta, Olimpije?

Niti pod razno. Do Domžal sem prišel, nato pa me je tam čakal Kitajski zid. V času kariere sem bil trdno odločen, da ne bom nikoli zaigral za Olimpijo. Nikoli. Odrasel sem v okolju, v katerem se mi je zdelo, da je kaj takega nemogoče. Tega, ko so se nekateri profesionalno iz Ljubljane res preselili v Maribor ali pa obratno, sam ne bi zmogel. Jih pa spoštujem, da so bili zmožni to narediti. Rad bi jim izkazal spoštovanje.

Eden mojih največjih uspehov je bil takrat, ko smo z Domžalami proti Mariboru osvojili pokal, tri dni pozneje pa v Ljudskem vrtu igrali prvenstveno tekmo. Takrat je bil Maribor že prvak. Ko sem opravil menjavo, mi je ploskal celoten Ljudski vrt. To je bilo veliko zadoščenje. Da me je občinstvo spoštovalo, čeprav sem stal na nasprotni strani.

Olimpija danes igra v Velenju. Ji lahko njen nekdanji trener Marijan Pušnik pokvari načrte?

Rudar ima ekipo, ki bi bila tega zmožna. Olimpija je v rahli krizi. Muči se. Proti Triglavu ji je uspelo doseči dva zadetka, v drugem polčasu pa ni bila več prava. To ni več tista Olimpija, ki je v igri tako superiorna. Kot navijač Maribora čutim, da je gostovanje v Velenju ena največjih priložnosti, da ne osvoji vseh treh točk.  

V bistvu je mogoče vse. Tudi scenarij, da izgubita tako Maribor kot Olimpija. Vse je še odprto. Od njunih gladkih zmag do gladkih zmag domačinov. Ne glede ne razplet pa se mi zdi, da bo o naslovu državnega prvaka neposredno odločal derbi. To bo kot finale lige prvakov. Ne verjamem, da bo do 19. maja že kaj odločeno.

Veselje s sinom po pokalni lovoriki, ki jo je skupaj z navijači Domžal proslavljal v Stožicah. Foto: Vid Ponikvar

Na lestvici najboljših strelcev, sami ste bili prvi strelec lige v sezoni 2000/01, ko ste igrali za Celje, prednjači Marcos Tavares.

Kapa, kaj kapa, klobuk dol! Postavil je mejnik, ki ga bo nemogoče preseči. Navdušuje nas ne le z realizacijo, ampak tudi s pozitivnim odnosom. Vse pohvale. Ne dosega le zadetkov pri 4:0 ali podobnih vodstvih Maribora, ampak daje tudi odločilne gole, ki so lomili tekme. Zasluži si ogromno spoštovanje.

Mešanović je določeno obdobje vlekel mariborski napad, zdaj pa ga nihče več ne pogreša, čeprav je kakovosten napadalec. Maribor ima vsaj štiri zelo kakovostne napadalce. To bi lahko prevesilo v njegovo korist proti Olimpiji, kjer nimajo tako konstantnih strelcev, ampak so bolj ali manj razporejeni po ekipi. Pri Mariboru pa se na velikih tekmah ve, kdo zabija.

V karieri je odigral veliko mariborsko-domžalskih spopadov. Foto: Vid Ponikvar V zadnjem času je v odlični strelski formi Luka Zahović. Vseh 12 zadetkov je dosegel v spomladanskem delu.

Kaj bi šele bilo, če bi zabijal tudi takrat, ko je bil v krizi. Vedelo se je, da se bo takrat, ko bo zabil prvi gol, nekoliko sprostil. Čutil je tudi pritisk zaradi zadeve z očetom Zlatkom. Vplivala je nanj, a se je izkazalo, da ima Luka pravi značaj. Da je pravi profesionalec. Zato je že pri tej številki.

Kot da bi Maribor bolje igral v obdobju, ko se je Alexandru Cretu preselil na klop.

Je kakovosten, a se, žal, ni ujel. Ko je dobival priložnost, Maribor ni bil pravi, zato ni izpadlo, da bi bil nepravi prav Cretu. Maribor ima še dosti rezerv, tudi njega. Niso še vsi na ravni, ki jo premorejo. Tu mislim predvsem na Dareta Vršiča, pa tudi Dina Hotića in Martina Kramariča. Kar pa zadeva realizacijo pred vrati, tega Olimpija in Domžale nimata.

Kariero je zaradi zdravstvenih razlogov končal že pri 33 letih. Foto: Vid Ponikvar Ko ste bili napadalec, ste sloveli po zgledni učinkovitosti. V prvi slovenski ligi ste dosegli 102 zadetka. Kako je bilo, ko ste presegli mejnik stotih golov? Je bila to za vas navadna številka ali vendarle nekaj več?

S to številko se nisem kaj dosti obremenjeval, lahko pa povem, da je šlo težko prek stotice. To je neki mejnik. Ker je uspel le majhnemu številu nogometašev, je to lep uspeh. Žal mi je le, da jih ni bilo še dosti več. A ni bilo več pravega okolja, motiva, da bi se našel. Odigral sem še dve sezoni, nato pa po Domžalah izkusil prehod nižje. Igral sem za avstrijske nižjeligaše.

Po igranju v Domžalah je to prehod na nižje v karieri. Ni drastičen, a preprosto to nisi več ti. Postopno prenehaš trenirati. Ko nehaš trenirati in nisi več v resnem procesu, pa je drugače.

Stari ste 39 let. Manj kot Jasmin Handanović, ki jih šteje že okroglih 40, a še vedno vztraja v prvoligaški karavani.

To je morda najtežje razložiti sinu. Pojasnjeval sem mu, da lahko vratar igra dlje časa na vrhunski ravni, potem pa je videl, kako je prišel Novaković v Maribor. Novaković, ki je ravno isti letnik kot jaz. To je težko razložiti otrokom. Sin bi rad videl, da bi igral še malo, a ne gre. Otroci ne vedo, da sem imel številne operacije na nogi. Ne vedo, koliko me boli hrbet. Srce bi, telo pa ne more. V času kariere sem imel, žal, toliko nesreč s poškodbami, da je to odločilo.