Odkar je Slovenija samostojna država in se poteguje za največja nogometna tekmovanja, se še ni primerilo, da bi veliko tekmovanje minilo brez navzočnosti vsaj ene izmed njenih sosed. Na treh je nastopila tudi Slovenija. Svetovno prvenstvo v Rusiji (2018) bi lahko bilo izjema, a le v primeru, če se bo Hrvaški in Italiji v prihodnjih dneh zalomilo v dodatnih kvalifikacijah.
Del Evrope, kjer leži Slovenija, je s širno okolico vred vedno veljal za neusahljiv izvir nogometnih talentov. V dresih članske izbrane vrste so znali poskrbeti za številne presežke. Med njimi izstopajo nastopi na največjih tekmovanjih. Kako ponosna je lahko Slovenija na dosežke svoje izbrane vrste, pričajo njeni največji uspeh.
Zgodovinski trenutek, ko je Robert Koren na srečanju z Alžirijo (1:0) poskrbel za prvo zmago Slovenije na SP 2010.
Odkar je samostojna in priznana članica evropske nogometne družine, je na največjih tekmovanjih nastopila že trikrat. Za primerjavo. Madžarska, v skoraj vseh pogledih večja država od Slovenije, se je v zadnjih dveh desetletjih z elito družila le enkrat.
Pa še to lani, ko je na Euru v Francijo nastopilo kar 24 udeležencev, skoraj polovica vseh, ki so tekmovali v kvalifikacijah. Severovzhodna soseda lahko o takšnih uspehih, kot sta jih dosegli Katančeva (2000 in 2002) in Kekova (2010) četa, le sanja.
Nekoliko bolje se je godilo Avstriji. Na velikih tekmovanjih je po letu 1996 nastopila trikrat. Če ne bi leta 2008 skupaj s Švico gostila evropskega prvenstva, bi se na velikem odru znašla verjetno le dvakrat. Slovenija si je nastop med najboljšimi v kvalifikacijah zagotovila trikrat, večkrat od Avstrije. Čeprav je manjša, siromašnejša, zlasti na področju nogometne infrastrukture.
Nastopi Slovenije in njenih sosed na velikih nogometnih tekmovanjih od leta 1996:
| Avstrija | Hrvaška | Italija | Madžarska | Slovenija | |
|---|---|---|---|---|---|
| EP 1996 | četrtfinale | 1. krog | |||
| SP 1998 | 1. krog | 3. mesto | četrtfinale | ||
| EP 2000 | finale | 1. krog | |||
| SP 2002 | 1. krog | osmina finala | 1. krog | ||
| EP 2004 | 1. krog | 1. krog | |||
| SP 2006 | 1. krog | prvak | |||
| EP 2008 | 1. krog | četrtfinale | četrtfinale | ||
| SP 2010 | 1. krog | 1. krog | |||
| EP 2012 | 1. krog | finale | |||
| SP 2014 | 1. krog | 1. krog | |||
| EP 2016 | 1. krog | osmina finala | četrtfinale | osmina finala | |
| SP 2018 | ? | ? |
Veselje slovenskih reprezentantov po zmagi nad Italijo (2004).
Slovenija ima štiri sosede. Če Avstrijci, zlasti pa Madžari, niso dosegali večjih nogometnih uspehov, pa je drugače, ko napoči beseda o Italiji in Hrvaški. Azzurri so štirikratni svetovni prvaki! Nazadnje so stali na svetovnem prestolu pred 11 leti v Berlinu, ko so postali prvaki na SP 2006.
Zanimivo je, da so pred tem nepozabnim slavjem zadnjič izgubili prav na slovenskih tleh. Devetega oktobra 2004 v deževnem Celju, ko je Gianluigija Buffona premagal Boštjan Cesar. Še vedno nista rekla zadnje. Ljubljančana prihodnje leto resda ne bo v Rusijo, saj je Slovenija obstala v kvalifikacijah, dolgoletni kapetan Juventusa pa je še kako v igri.
Če bo Italija v play-offu uspešnejša od Švedske, si bo zagotovila nastop na SP 2018, kjer bo lahko načrtovala lov na peto svetovno zvezdico.
Če ji ne bi uspelo, bi bil to velik neuspeh, saj spada Italija med največje svetovne nogometne velesile. Zadnjič, ko je manjkala na svetovnem prvenstvu, se je pisalo leto 1958. Naključje ali ne, gostila ga je prav Švedska.
Ivan Rakitić, hrvaški zvezdnik pri Barceloni, noče zamuditi SP v Rusiji.
Švedi bodo poskušali prekrižati načrte Azzurrom, Grki pa Hrvatom. V balkanskem obračunu, ki bo najprej zvečer v Zagrebu, nato pa tri dni pozneje v Pireju, se bosta udarili zelo motivirani reprezentanci.
Slovenska soseda se je po nizu skromnih rezultatov v skupinskem delu kvalifikacij znašla v ogromnih težavah. Po zamenjavi selektorja se je rešila z dragoceno zmago v Kijevu, zdaj pa jo z Luko Modrićem, Ivanom Rakitićem in preostalimi asi čaka izpit resnice proti neugodnim Grkom, ki so v skupinskem delu izločili Bosno in Hercegovino.
Hrvaška, svojevrstni nogometni fenomen, je v zadnjih dveh desetletjih manjkala le na dveh velikih tekmovanjih. Ravno na tistih, na katerih je nastopila Slovenija (EP 2000 in SP 2010). Takrat so slovenski nogometaši na tekmovanju od sosedov lahko občudovali le Italijane. Tako sta Slovenija in Hrvaška kombinirano poskrbeli, da sta nastopili prav na vseh EP in SP, odkar sta bili sprejeti v družini Uefe in Fife!
Če bi se Italija in Hrvaška tokrat poslovili na zadnji stopnički kvalifikacij za SP 2018, bi se prvič, odkar je Slovenija samostojna in lahko sodeluje v mednarodnih tekmovanjih, primerilo, da bi veliki turnir minil brez nje oziroma njenih sosed. V Rusiji ne bi bilo niti Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, niti Slovenije. To bi bil velik udarec za nogomet v tem delu Evrope.
Madžarska se je lani na evropskem prvenstvu v Franciji uvrstila med 16 najboljših.
Lani je bilo v Franciji skoraj obratno, takrat je na Euru manjkala le Slovenija, vsi preostali so nastopili. Tokrat, ko gre za svetovno prvenstvo in je sito v kvalifikacijah veliko bolj ozko in neizprosno, bi se lahko pripetil tudi črni scenarij. Besedo imajo zdaj Azzurri in Ognjeni!
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.