Belgijski princ Harry, ki je končal mit o strašnih Bavarcih

V petek se je z derbijem med Wolfsburgom in Bayernom po dobrem mesecu dni nadaljevala nemška nogometna liga. V prvih 17 krogih so Münchenčani, ki branijo naslov, dosegli 14 zmag in trikrat remizirali. Ob tem so prejeli le štiri zadetke. Vprašanje, ali bodo spet prvaki, pravzaprav še zdaj ni aktualno, vprašanja, ali bodo ob tem ostali neporaženi, kar je bila njihova tiha želja, pa od petka pozno zvečer ni več.

Jasno je postalo že po 90 minutah

Odgovor nanj so dali Kevin de Bruyne in soigralci, ki so ekipo Josepa Guardiole povsem razbili. Najboljši vratar na svetu Manuel Neuer je moral v 90 wolfsburških minutah po žogo v svojo mrežo tolikokrat, kot je to prej storil v 1.530, kolikor jih je zbral v 17 prvenstvenih krogih prvega dela sezone. Wolfsburg je v tekmi, ki je minila v znamenju njihovega pred kratkim tragično umrlega nogometaša Juniorja Malandaja, zmagal s 4:1.

De Bruyne je bil tisti, ki je že po štirih minutah igre zaposlil Bosa Dosta, nizozemskemu napadalcu ni bilo težko zatresti prazne mreže, in poskrbel za vodstvo Wolfsburga z 1:0. Ko je na začetku drugega polčasa zadel za 3:0, je dokončno postalo jasno, da je v tekmi, ki si jo je na nabito polni Volkswagen areni ogledalo več kot 30 tisoč navijačev, končan mit o nepremagljivosti bavarskega nogometnega stroja. Dvajset minut pozneje je postavil končni izid 4:1 in zaokrožil sijajno individualno predstavo, po kateri je postalo jasno, da spada med najboljše igralce nemške lige in s tem tudi v evropsko nogometno smetano.

Po desetih podajah in treh golih v prvem delu prvenstvene sezone so mnogi strokovnjaki opozarjali prav nanj. "Je blizu, a ni povsem tam. Če se bo izkazal proti Bayernu, bo potrdil, da spada med najboljše v Evropi ta hip," so v napovedi petkovega derbija pisali nekateri. Belgijec je odgovoril v 90 minutah nogometne poezije, ki jo je spisal na zelenici Wolfsburga. In sicer še glasneje, kot je marsikdo pričakoval.

Kdo sploh je ta 23-letni nogometaš z deškim obrazom, ki spominja na britanskega princa Harryja? Rojen v Drongnu, majhnem kraju blizu Genta, se je z nogometom začel ukvarjati v istoimenskem klubu, dokler ga, ko je bil star osem let, ni k sebi zvabil Gent. Njegov član je bil šest let, potem se je preselil h Genku, pri tem je prvič zakorakal v članski nogomet. Debitiral je, ko je bil star 17 let, eksplodiral pa sezono za tem.

Prišel je v Chelsea, vrnil se je k babici

V sezoni 2010/11, v kateri je Genk osvojil naslov državnega prvaka, na katerega je čakal vse od leta 2002, je na 32 prvenstvenih tekmah prispeval pet golov in dodal kar 16 podaj. Zvezda je bila rojena. Podobno dobro je igral tudi sezono pozneje, takrat je bil seveda že debelo podčrtan v beležnicah skavtov največjih evropskih klubov. Januarja 2012 si je vzhajajočo zvezdo evropskega nogometa zagotovil Chelsea. Ta je Genku nakazal osem milijonov evrov in Belgijce razveselil tudi zato, ker jim ga je posodil do konca sezone.

Zdelo se je, da bo v Londonu naredil nov korak na poti do evropske smetane. Tudi zato, ker ima tam korenine. "Moja mama je Britanka, kot otrok sem vsak božič hodil k babici na obisk v London. Tukaj je moj drugi dom. Verjamem, da bom uspešen," je ob prihodu govoril takrat 20-letni nogometaš, ki je podpisal petinpolletno pogodbo. Na njegovo žalost ni bilo tako.

S Portugalci v Londonu ni imel sreče

V Andreju Villasu-Boasu ni imel zaveznika. Mladi Belgijec ni bil želja takratnega trenerja Chelseaja, nakup so Londončani izpeljali mimo Portugalca. Poleti je nastopil na nekaj prijateljskih tekmah v ZDA, a ker je bilo jasno, da prave priložnosti na Stamford Bridgeu ne bo dobil, se je odločil, da se bo kalil drugje. Avgusta ga je Chelsea posodil v Werder.

V Bremnu se je znašel odlično in redno igral. V 34 nastopih v vseh tekmovanjih je desetkrat zadel in prispeval kar enajst podaj. "Zdaj je zrel tudi za nas," so si po sezoni 2012/13 mislili Londončani in ga poklicali nazaj k sebi, a tudi njegov drugi poskus pri Chelseaju ni bil uspešen.

V prvem prvenstvenem krogu je nastopil v začetni enajsterici in se izkazal s podajo pri zmagi z 2:0 nad Hull Cityjem, katerega kapetan je bil takrat nekdanji slovenski reprezentant Robert Koren, a potem kmalu padel v nemilost Joseja Mourinha. "Na treningih se ne trudi dovolj," je pojasnil trener Chelseaja. S Portugalci mladi belgijski as očitno ni imel sreče. V naslednjih tednih in mesecih je De Bruyne igral komajda kaj, jasno je postalo, da bo spet odšel drugam, kar se je tudi zgodilo. In tokrat je odšel za vedno.

Januarja lani so ga Londončani dokončno prodali, spet je odšel v Nemčijo. Kar 22 milijonov evrov je zanj odštel Wolfsburg. Preveč denarja, si je takrat mislil marsikdo. Zdaj je verjetno ravno obratno. Mnogi Mourinhu in Londončanom žugajo s prstom in so prepričani, da so se na prepoceni način znebili krilnega napadalca, ki ta hip spada med najboljše v Evropi.

Po enajstih zadetkih in kar 20 podajah v vseh tekmovanjih v vsega 12 mesecih v majici Wolfsburga, ki navdušuje v Nemčiji in je v igri za lovoriko v evropski ligi, ni skrivnost, da je Nemcem uspel super posel. Ne verjamete? Oglejte si povzetek petkovega derbija, ki je v obup spravil do takrat na videz nedotakljive bavarske nogometne zvezdnike.